torek, 08. maj 2018

MOJA KOBILA ERNA


Opisala vam bom svojo domačo žival – kobilo Erno.
Erna je pasme haflinger, ki izvira iz Avstrije. Je svetlo rjave barve, pri kopitih ima daljšo belo dlako, grivo in rep pa ima prav tako belo. 
Visoka je 153 cm (toliko meri do vihra – viher je del hrbta, kjer se konča vrat). Stara je 11 let, konji pa običajno dočakajo starost do 25 let. 
Je zelo pridna in živahna kobila. Ker je čistokrvna, ima tudi rodovnik. Zelo rada se igra v snegu.
V Avstriji so to pasmo uporabljali tudi za delo v gozdovih in za druga težja dela. Haflingerji so znani tudi po tem, da so zelo pametni in da imajo zelo radi otroke. Zgodilo se je že, da je Erna ugotovila, kako se odpirajo vrata njene ograde, in jih je poskusila odpreti, zato smo morali tam namestiti pastirja .
Zelo rada jo jezdim, saj je pridna kobila in me zelo uboga, skupaj pa se imava super.

                                                                                   Nina Krt, 4. b                         

četrtek, 03. maj 2018

FILMSKI VEČER


Dragi učenci,

v petek, 11. maja 2018, od 19. do 21. ure bo na naši šoli potekal 

filmski večer

namenjen mladim filmskim navdušencem, 
učencem od 6. do 9. razreda. 
Ogledu filma bo sledil krajši pogovor.

Zgodba filma (naslov naj zaenkrat ostane skrivnost) govori o mladosti in odraščanju.
Prijavnice 
na filmski večer lahko učenci prevzamete v šolski knjižnici v tednu po počitnicah, od 3. do 9. maja.

Vabljeni!

Učiteljici Anita Rusak Kastelic in Irena Milivojevič Kotnik



torek, 17. april 2018

MOJ PES JACK

Danes vam bom opisal svojega psa Jacka, ki pasme bostonski terier. Je majhen, črno-bel in se zelo rad igra. Ima velika ušesa in sploščen gobček. 

Vir: https://www.pinterest.com/pin/602215781392397201/
Star je dve leti in pol. Od tega ga imamo mi točno dve leti. Ko gremo na sprehod se zelo rad igra s palicami in pa s psičko Boni ter psičkom Pablom. Če pa je zunaj sneg, je še posebej razigran, saj lahko skače in se valja po snegu, čeprav ga potem velikokrat zebe, saj ima kratko dlako. 
Naša soseda ima psa Rafa, ki renči na vsakogar, zato se ne razumeta prav dobro. Ko pridemo domov, je zelo vesel, saj komaj čaka, da gremo na sprehod.
Najsrečnejši je, kadar se lahko h komu od domačih stisne pod odejo. 
Včasih ko smo z njim hodili v pasjo šolo, je takoj, ko smo prišli domov, zaspal.
Kaj pa počne zdaj? 
Zagotovo ravno zdaj spi v svoji majhni postelji, če pa bi bila vrata moje sobe odprta, bi zagotovo spal v moji postelji. No, to je moj pes.

                       Anej Kladnik Volf,  5. b