četrtek, 25. april 2013

ALI IMAMO TUDI ODLIČNE PLEZALCE?

Seveda jih  imamo! Nekaj učencev naše šole uspešno zastopa OŠ Frana Albrehta na raznovrstnih tekmovanjih v plezanju.

V petek, 22. 3. 2013, je v Šenčurju potekalo področno prvenstvo v plezanju, na katerem so med številnimi mladimi tekmovalci nastopili tudi 4 učenci naše šole. Zastopali pa so nas v treh različnih disciplinah. S svojo vztrajnostjo so naši šoli priplezali odlične športne rezultate.

Plezalci, ki so nas zastopali:
  
·       Ana Petek, 10. mesto, mlajše učenke z licenco
·       Lucija Škrjanc, 11. mesto, mlajše učenke z licenco
·       Aljaž Resnik, 2. mesto, mlajši učenci z licenco
·       Lucija Lampe Kastelic, 3. mesto, starejše učenke z licenco.


                                                                Živa Šubelj, 6. b


TUDI FANTJE SE NE DAJO!

TUDI ODBOJKARJI SO SE ODLIČNO BORILI IN DOSEGALI ODLIČNE REZULTATE.

V torek, 23. 4. 2013, so se dečki letnik 2000 in mlajši udeležili občinskega tekmovanja v mali odbojki 2013, ki je tokrat potekalo na OŠ Šmartno. Tekmovali so proti OŠ Šmartno, OŠ Marije Vere, OŠ Stranje in OŠ Toma Brejca. Z odlično igro so premagali učence OŠ Stranje in OŠ Marije Vere, proti drugima dvema nasprotnikoma pa so z borbeno igro dokazali, kako dobro znajo igrati, čeprav jim je na koncu malo zmanjkalo do zmage. Skupno so dosegli odlično 3. mesto.

Učenci, ki so zastopali našo šolo:

·       Maj Drolc,  5. NE
·       Matija Jerič, 6. a
·       Sergej Mihajlov, 7. a
·       Ervin Agovič, 7. a
·       Matic Sadjak, 7. a
·       Jure Koter, 7. a
·       Matevž Hribar, 7. a
·       Andrej Videc, 7. c

ČESTITAMO!


                                                             Živa Šubelj,  6. b

torek, 23. april 2013

Pisatelj IVAN SIVEC

Ivan Sivec je eden izmed najbolj branih slovenskih sodobnih pisateljev. Napisal je že kar 116 knjig. Po poklicu je novinar oz. urednik na Radiu Slovenija. Po izobrazbi je slavist, pridobil si je tudi naziv magister etnoloških znanosti.  Letos pa nas je v okviru bralne značke obiskal na naši šoli.
Ivan Sivec se je rodil  23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, danes pa živi v Mengšu. Ima hčerko Vesno, sina Iztoka, dva vnuka  ter ženo Sonjo. Osemletno osnovno šolo je najprej dve leti obiskoval v Komendi, nato v Mostah. Ves čas je bil odličnjak in pogosto je nastopal kot recitator ali igralec. K literarnemu delu in nastopanju ga je spodbujala predvsem njegova profesorica slovenščine.  Po osemletki je  končal štiriletno  srednjo tehniško šolo elektro smeri na Vegovi v Ljubljani. Po šolanju se je najprej kot tehnik zaposlil pri RTV Slovenija, ob tem pa se je  posvečal študiju slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Ko je diplomiral, se je na Radiu Slovenija zaposlil kot novinar. 12 let je bil urednik v dokumentarno-feljtonskem uredništvu. Kot urednik in novinar je pogosto potoval po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in drugih državah. Upokojil se je leta 2007.
Ivan Sivec je napisal 43 knjig za mlade bralce in 73 knjig za odrasle. Je zelo vsestranski pisatelj, piše zgodovinske romane: » Jutro ob kresu«, »Kralj Samo«, idr.; biografske romane: »Pesem je sonce«, Triglavski kralj«, idr.;socialno-pedagoške romane: »Zadnji megažur«, »Faktor X«,idr.; pustolovske romane: »Pozabljeni zaklad«, »Skrivnost zlate reke«, idr.;potopise: »Izgubljen na Aljaski«, »Potovanje na streho Evrope«, idr.;knjige s športno tematiko: »Netopir brez kril«, »Beli mušketir«, idr.; kmečke povesti in romane: »Pesem njenih zvonov«, »Kdaj bo sneg skopnel«, idr; knjige o glasbi: »Godec pred peklom«,»Brata Avsenik«, idr.; spominsko prozo: »Kruh ponoči spi«, »Vsak klas je zlat«, idr.; humorne pripovedi: »Ženin proti svoji volji«, »Bog na dopustu«, idr.;  slikanice ter knjige za otroke: »Dober dan, palčki«, »Petelinja drsalna šola«, »Počitnice na Marsu«, idr.
Za svoje delo pa je Ivan Sivec zasluženo dobil tudi več priznanj: kot pisatelj zlato Kersnikovo plaketo za književnost, kot novinar in urednik Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil oziroma za radijske oddaje, kot eden najbolj plodnih piscev besedil za glasbo pa Souvanovo nagrado za življenjsko delo. Njegova knjiga Prekletstvo zlata je bila leta 2008 nominirana za mladinsko nagrado.
 Ivan Sivec je vsekakor odličen pisatelj,  zato se splača prebrati kakšno od njegovih knjig.


                                                                                Zala Virant, 8. b

sobota, 20. april 2013

OBISK PISATELJA IVANA SIVCA

V petek, 19. 4. 2013, je bila na naši šoli prireditev ob zaključku Bralne značke, na katero so prišli učenci, ki so med šolskim letom pridno in skrbno brali knjige in vsebino povedali svoji učiteljici.

Drugo šolsko uro so imeli prireditev učenci od prvega do petega razreda, tretjo šolsko uro pa od šestega do devetega razreda. Na našo prireditev je prišel naš slovenski pisatelj Ivan Sivec. Bilo pa je seveda zelo zabavno, saj nam je pisatelj povedal svoje zgodbe o otroštvu, ljubezni  iz šestega razreda, o dogodivščinah ... pa še o marsičem!

Tu si lahko ogledate fotografije s prireditve:




ponedeljek, 15. april 2013

Letos se je naša šola odločila, da bo sodelovala na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala je bila Potuj z jezikom, zato smo vedeli, da moramo v našo nalogo vključiti tako kulinariko kot tudi jezik. S pripravami, ki sta jih vodili učiteljici Mirjam Hribernik in Sanja Klemenc, smo pričeli že ob začetku leta. V predstavitev naše šole smo vložili res zelo veliko truda in na koncu smo bili za svoj trud tudi nagrajeni.
V torek, 9. 4. 2013, je v Ljubljani potekal festival Turizmu pomaga lastna glava. Učenci smo se v šoli zbrali ob 10.00 in si najprej razdelili naloge. Potem smo se z mini avtobusom odpravili v Mercator center Ljubljana-Šiška. Ko smo prispeli, smo najprej pripravili naše »prizorišče«. 
Postavili smo maketo Malega gradu, ki smo jo izdelali sami, in mizico, na katero smo postavili našo knjigo, meni, jabolčne krhlje in obesek za ključe ter podstavek za kozarce. Ker nam je do tretje ure, ko naj bi se uradno začel festival, ostalo še kar nekaj časa, smo lahko odšli še  malo po trgovinah in si ogledali tudi druge stojnice. Ob tretji uri se je festival uradno začel in v času od tretje do pete ure nas je obiskala tudi komisija. Uspelo pa nam je ustaviti tudi nekaj mimoidočih, ki so si res vzeli čas in nam prisluhnili ter preizkusili našo igrico.

Tisti, ki  smo bili pri mizi, smo vsem, ki so se pri nas ustavili,  povedali našo zgodbo o služabniku Šoreku, ki se prijavi na kuharsko tekmovanje, ki ga priredi Kamniška Veronika. Šorek tako potuje po Kamniku ob znamenitosti do znamenitosti, ob katerih spoznava različne jabolčne jedi. Recepte si v različnih jezikovnih slogih zapisuje v svoj zvezek. Na koncu se odloči, da bo sam pripravil jabolčno jed, ki jo poimenuje jabolčni šorek. A ta sladica mu pade po tleh in Šorek se ves osramočen opraviči Veroniki, nato pa se spomni, da ima v žepu še nekaj jabolčnih krhljev. Ponudi jih Veroniki zraven pa ji podari še svoj zvezek z recepti in ji zaupa svojo življenjsko  zgodbo. Pove ji, da ima doma bolno mamo, ki bi jo rad ozdravil, pa nima denarja, da bi ji kupil zdravilo. Veroniko to tako omehča,  da podari Šoreku da zlat cekin in se celo znebi kačjega repa. 

Vsem smo pokazali tudi meni vseh jabolčnih sladic, ki jih je Šorek spoznal na svojem potovanju, ki smo ga opremili z različnimi slogani. Pokazali smo jim tudi naše turistične produkte in jih spodbujali, da preizkusijo našo igrico. Tisti, ki so bili pri maketi, so dajali navodila za igranje te igrice. Najprej si dobil cekin z vprašanjem, ki se navezuje na našo zgodbo. Potem si šel v jamo pod maketo  Malega gradu in s svetilko posvetil po jami ter poskušal najti odgovor. Ko si odgovor našel, si dobil za nagrado jabolčni krhelj ali recept. Nekateri učenci so hodili po Mercator centru in vabili mimoidoče k naši maketi. Komisija, ki je ocenjevala stojnice, je bila »skrita«, kar pomeni, da je nihče ni poznal. Mi pa smo imeli srečo, ker nas  je učiteljica, ki je komisijo poznala iz prejšnjih let,  nanjo opozorila. Obiskal nas je tudi član komisije z mikrofonom in predstavili smo mu našo nalogo.
 Ob približno šestih je bila razglasitev rezultatov. Vsi smo bili zelo vznemirjeni, kajti eden izmed članov komisije, ki je vodil podelitev nagrad, nas je s svojim humornim načinom vodenja pustil kar nekaj časa v težkem pričakovanju. Končno je razglasil, da smo prejeli zlato priznanje. Vsi smo bili zelo veseli. Ker je bila naša uvrstitev tako dobra, smo svojo šolo lahko zastopali tudi na predstavitvi v Mercator centru v Mariboru, 23. aprila. Tam so bile zbrane najboljše stojnice iz cele Slovenije in zato smo imeli veliko konkurenco. Vse je potekalo približno tako, kot v Ljubljani. Sodniki so bili isti pa tudi urnik samega festivala je bil skoraj enak. Pred podelitvijo nagrad je tako kot v Ljubljani potekal kviz, poleg tega pa so bile organizirane še športne igre. Podelitev nagrad se je v Mariboru zavlekla v sedmo uro tako, da smo v Kamnik prišli ob približno pol devetih. S seboj žal nismo odnesli  nobene pomembne nagrade.
Tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru smo vsi zelo uživali, čeprav smo bili ob koncu dneva že kar precej utrujeni. Udeležitev tega festivala  nam je vsekakor prinesla tudi veliko novih izkušenj, ki nam bodo v življenju prišle zelo prav. Upam pa tudi, da se bomo naslednje leto zopet udeležili festivala in ponovno osvojili kakšno nagrado.


                                                            Zala Virant, 8. b

četrtek, 11. april 2013

ALI VEŠ, KAJ JE PRAVA LJUBEZEN?

Poznaš občutek, ko se počutiš, kot da imaš metuljčke v trebuhu? No, tukaj lahko ugotoviš, če si bil kdaj že zares zaljubljen.

ALI VEŠ, KAJ JE PRAVA LJUBEZEN?

Doživeti pravo ljubezen je lahko nekaj najlepšega in najbolj romantičnega. Vendar nima vsak te sreče, da bi pravo ljubezen tudi spoznal in občutil. Kaj pa ti, si že občutil/a pravo ljubezen? Takšno, za katero se zares splača živeti?

Reši spodnji test in se prepričaj!


1.Ali se ti je že zgodilo, da si zaradi randija šprical/a pouk?
  To sem naredil/a že velikokrat.
 O tem sem že premišljeval/a, vendar zaenkrat še nisem tega storil/a
 Ne, še nikdar.

2. Ali si znaš predstavljati, da bi si z nekom delil/a prav vse?
 Ja, to si znam predstavljati.
 Ja, o tem sem že razmišljala, ampak vsega pa res ne bi delil/a.
 Takšne osebe, ki bi bila tega vredna, ne poznam.

3. Kako reagiraš, če te ogovori nekdo, ki ti je močno všeč?
 Vesel/a sem, da sva končno navezala prvi stik.
 Močno zardim in ponavadi izgubim svoj dar govora.
 Prvi trenutek šok, nato pa hitro bleknem kaj (ponavadi) neumnega.

4. Kakšni so tvoji občutki, če si srečno zaljubljen/a?
 Ves čas sem nasmejan/a.
 Ne počutim se nič kaj drugače kot ponavadi.
 Metuljčki v trebuhu in ves čas občutek sreče.

5. Kaj ti največ pomeni: ljubezen ali dober odnos s starši?
 Zaradi svoje ljubezni se še nisem skregal/a s starši.
 Skregali smo se sicer že, vendar smo se hitro spet pobotali.
 Ljubezen, ljubezen in še enkrat ljubezen.


TOČKE ZA ODGOVORE:


   A   
      1
  1 
    3
    2
    3
      B
      2
    2
    1
    1
   2
     C
      3
    3
    2
    3
    1

Od 5 do 8 točk:
Zelo dobro veš, kaj je to prava ljubezen
Občutki prave in srečne ljubezni so lahko najlepši in najbolj romantični na svetu. Tega se ti zelo dobro zavedaš, saj si že imel/a možnost spoznati, kaj pomeni prava ljubezen.

Od 9 do 12 točk:
Ljubezen že poznaš, vendar še ne tisto, čisto ta pravo
Kaj pomeni in kaj prinaša biti zaljubljen sicer že veš, vendar ta ljubezen še ni tista, čisto ta prava. Ko boš srečal/a svojo/ega pravo/ega srčno/ega izvoljenko/enca, boš ugotovil/a, da so čustva lahko še bolj poglobljena in še lepša.

Od 13 do 15 točk:
Prava ljubezen je zate zaenkrat še španska vas
Kaj pomeni ljubiti in biti zaljubljen, zaenkrat še ne veš. Nekateri to spoznajo prej, drugi kasneje. Predvsem pa ne smeš nikamor hiteti in se zaljubljati na silo. Počakaj, da srečaš pravo/ega. Ljubezen te bo doletela takrat, ko si boš najmanj mislil/a!

KAJ POČNEJO UČENCI 6. IN 7. RAZREDA V PROSTEM ČASU?

V torek sva se z Eriko odločili, da greva v 6. in 7. razrede povprašat, kaj delajo v prostem času.
Rezultati so bili zelo raznoliki, saj smo v prostem času radi aktivni.

Učenci 6. in 7. razreda smo najraje za računalnikom (igrice, internet, Facebook, "ask"), se družimo s prijatelji in "športamo". Radi tudi poslušamo glasbo in gledamo TV.



Odgovori učencev:
PRIJATELJI: 31 učencev
FACEBOOK: 9 učencev
ŠPORT: 27 učencev
HIŠNI LJUBLJENČKI: 7 učencev
RAČUNALNIK: 32 učencev
USTVARJANJE: 8 učencev
GLASBA: 15 učencev
BRANJE: 2 učenca
FILMI: 3 učenci
JAHANJE: 5 učencev
TELEVIZIJA: 11 učencev
UČENJE: 2 učenca
TELEFON: 2 učenca
SPANJE: 2 učenca

Narediti anketo o prostem času v 6. in 7. razredu se nama je zdelo zabavno. Veseli sva, da sva to anketo izvedli, saj nisva pričakovali takih rezultatov. Rezultati so bili zelo različni, saj se učenci med seboj zelo razlikujemo.

                                             Anja Žnidaršič in Erika Prelovšek, 6. b

ponedeljek, 08. april 2013

INTERVJU S ŠOLSKO POSLOVNO SEKRETARKO MARINKO KRZNAR

V petek, 22. 3. 2013, po peti šolski uri sem imela intervju s gospo Marinko, saj me je zanimalo, kakšno je njeno delo.

1. Koliko let ste že na naši šoli?
Že 12 let.

2. Kaj bi spremenili na šoli, če bi bilo možno?
Premalo prostorov (kabineti za učitelje, nova šola).

3. Kaj ste si želeli postati po poklicu kot otrok?
Kot otrok sem hotela biti medicinska sestra.

4. Kaj vam je pri tem delu najbolj všeč?
Stik z ljudmi, učenci, raznolikosti.

5. Koliko ur ste povprečno na šoli?
8 ur, včasih več.

6. Ali imate kaj prostega časa tudi zase? Kaj takrat počnete?
Imam. Rada berem, ukvarjam se z ročnimi deli, kolesarim, vrtnarim, hodim v planine.

7. Ali imate kaj dela za šolo tudi doma?
Ja, pisanje zapisnikov, študije nove zakonodaje.

8. Kaj vam pri tem delu ni všeč?
Preveč papirjev, kar je izraz nezaupanja.

9. Ali je vaše delo delo zahtevno?
Najbolj zahtevni so postopki javnih naročil.

10. Ali urejate tudi stvari v zvezi z učenci?
Izpolnjujem matično knjigo učencev, vpisujem matične liste, naročam avtobuse, oskrbujem rane in odrgnine ...

Intervju se mi je zdel zelo zanimiv, gospa Marinka mi je na vsa vprašanja  odgovorila zelo prijazno.

                                                                        Janja Zupančič, 6. b

nedelja, 07. april 2013

http://wilmette.blogspot.si/2010_03_01_archive.html
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.

Velikonočne tradicije se od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto pa se blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imamo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa predstavljajo trnjevo krono. Velika noč je premakljiv praznik, odvisni od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba, podobno kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhi izhaja že iz starih poganskih navad. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.          

                                          Eva Štupar, 7. c

petek, 05. april 2013

OBISK DRŽAVNEGA ZBORA

V sredo 3. aprila smo se učenci OŠ Frana Albrehta pod vodstvom Tine Plahutnik in Sanje Klemenc odpravili v državni zbor. 
Na vlaku
 Ob 10.00 smo se iz šole odpravili proti železniški postaji. Z vlakom smo prispeli v Ljubljano. Ko smo stopili z vlaka, smo se kar peš odpravili do državnega zbora. Dan je bil lep in sončen, zato je bilo v Ljubljani veliko ljudi. Šli smo mimo lepih izložb in videli nekaj starih ulic. Kot bi mignil smo bili pri državnem zboru. Pred stavbo je stalo tudi nekaj policistov.
Zunanji stebri so iz kamna in narejeni v obliki golih teles.Takoj ko smo prišli noter, so nas pregledali, če imamo s sabo kaj nevarnih stvari. Na srečo smo vse nože in dinamit pustili v šoli! Dobili smo vodičko in ta nas je popeljala po državnem zboru. Najprej smo si ogledali dvorano državnih svetnikov. Prijazna vodička nam je povedala, da je to najstarejša dvorana v celem državnem zboru. Imela je tudi udobne stole. Zanimivo je tudi to, da je celoten državni zbor narejen iz slovenskih materialov, čeprav je bila Slovenija takrat še v Jugoslaviji. Nato smo se odpravili proti balkonu. Ravno takrat pa smo na hodniku ujeli izjavo predsednika državnega zbora Janka Vebra. 

Voden ogled 
V dvorani Državnega sveta
Malo smo poslušali izjavo in med tem se nam je pridružil Kamničan Brane Golubović. Skupaj smo odšli na balkon. Z njim smo razpravljali kar nekaj časa, ker smo imeli veliko pripravljenih vprašanj zanj. Povedal nam je, da se njegov delovni dan začne okoli 6.00 zjutraj in konča okoli 22. ure zvečer. Da ima »prima« skupino, ki mu pomaga vsak dan. Z balkona nam je pokazal, kje sedi in razložil še nekaj drugih pozicij ljudi, ki sedijo v glavni dvorani.  Potem nas je popeljal v njegovo pisarno in nam predstavil nekaj sodelavcev. Skupaj smo odšli pogledati tudi prostor PS, katere član je gospod Golubović. 

Skupinska slika z gospodom Golubovićem
Po koncu ogleda smo odšli. Nedaleč stran je odlična picerija Šestica. Tam smo se odlično najedli. S polnimi trebuhi smo se sprehodili do postaje in se z vlakom veseli odpeljali domov. Meni se je zdel obisk zelo zanimiv in poučen, saj smo izvedeli nekaj novih stvari o naših poslancih. Državni zbor se mi je zdel zelo lep in velik. Najboljše od vsega  pa je bila nagrada, KOSILO.

                                                                                       Peter Kokalj, 7. b      

ponedeljek, 01. april 2013

POZNATE HRČKE?

Doma sem imela veliko hrčkov, sedaj pa imam samo še enega, ki se imenuje zlati hrček. Najraje imam ruske, ker so zelo majhni. Predstavila vam bom nekaj vrst hrčkov.

Vir: http://www.zoosloncek.si/hrcek/
Najbolj znana vrsta je sirijski hrček, tudi zlati hrček, ki je pogosta domača žival. Dve drugi vrsti, ki šele pridobivata na priljubljenosti, sta ruski pritlikavi hrček in sibirski hrček. Precej redkejši sta vrsti kitajski hrček in robovski hrček.
Hrčki so nočne živali. So precej manjši od morskih prašičkov.
Hrčki živijo v kletki. Kletke je lahko prenašati, njihove rešetke so primerne za plezanje. Srednje veliki hrčki, kot je zlati hrček, posebej uživajo v plezanju po zidu kletke. Hkrati jim rešetke, ki naj imajo vodoravne in navpične prečke, omogočajo več pogleda na zunanji svet in so za te in večje hrčke bolj primerne.
Kljub majhnosti potrebuje hrček vsaj 40 × 60 cm2 površine in vsaj 40 cm2 višine. Zaradi majhnosti se zunaj ne počutijo varne, saj bi jih domače živali lahko pokončale. 
Hiško lahko kupite v trgovini za živali. Hrčkova kletka mora vsebovati:
~ svežo vodo,
~ svežo hrano (hrana za hrčke, solata, orehi, korenje ...),
~ hišica, primerna velikosti hrčka,
~ seme, pesek,
~ igrala (kolo, tulce ...).


                                              Sara Novak, 7. c