sreda, 29. maj 2013

ŽE DRUGIČ SMO SE UDELEŽILI SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE

Letos se je naša šola že drugič udeležila srečanja mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira ZOTKS. Izdelali smo štiri raziskovalne naloge s štirih različnih področij, in sicer z biologije, kemije, zgodovine ter matematike.

Tekmovanje poteka na dveh stopnjah, na regijski in državni. Recenzenti regijskega tekmovanja so za državno tekmovanje predlagali naloge z naslovi: Voda iz flaške – ali je res drugačna?, Računski model zračenja prostorov ter Nič se mi ne bo zgodilo! Predvidevanje najstnikov. Na regijskem srečanju je svojo nalogo Restavriranje stavb) predstavil Domen Pavlič (mentor: Urška Gostečnik in Andrej Homar). Nato je sledilo čakanje na odločitev recenzentov državnega tekmovanja.
Odločili so se, da želijo nalogi Nič se mi ne bo zgodilo! Predvidevanje najstnikov in Računski model zračenja prostorov, podrobneje spoznati in slišati predstavitve nalog njihovih avtorjev, Naloga Voda iz flaške – ali je res drugačna?, ki sta jo izdelali Laura Rak in Karmen , pod mentorstvom Danice Mati Djurak je prejela bronasto priznanje.
20. 5. 2013 smo se torej Ivana Davidovič, Veronika Vodnik in Mihael Boštjan Končar, odpravili v Mursko Soboto, kjer smo predstavili svoje raziskovalne naloge. Na tekmovanju se je predstavilo veliko »mladih raziskovalcev«, ki so predstavili veliko zanimivih nalog. Veronika in Ivana sta s svojo nalogo: Nič se mi ne bo zgodilo! Predvidevanje najstnikov (mentor: Danica Mati Djuraki in Monika Jelenc) dosegli srebrno priznanje, tako kot jaz z nalogo: Računski model zračenja prostorov (mentor: Danica Mati Djuraki).
Sam sem se v obdobju pisanja raziskovalne naloge spoznal uporabnost matematičnega modeliranja. Ugotovil sem, da je zračenje prostorov z okni odprtimi na ventus neučinkovito, tako z vidika zniževanja koncentracije ogljikovega dioksida v prostoru, kot z energetskega vidika. Sicer je res, da izdelava raziskovalne naloge zahteva veliko prostega časa, vendar se vse na koncu obrestuje. Mislim, da smo se vsi tekom raziskovanja veliko naučili in spoznali mnogo metod odkrivanja novih znanj. Želimo pa si, da bi na naši šoli raziskovanje postalo tradicija.
Hkrati bi se v imenu vseh »raziskovalcev« zahvalil našim mentorjem in vsem ostalim, ki so nam pomagali in nas spremljali pri izdelavi raziskovalnih nalog.


                                      Mihael Boštjan Končar, 9. a

ponedeljek, 27. maj 2013

SILVA MAROH - UČITELJICA MATEMATIKE

V četrtek sva se z učiteljico Silvo dogovorili za intervju, saj naju je zanimalo njeno delo.

Koliko ste bili stari, ko ste se odločil za ta poklic? 

Ko sem sama obiskovala osnovno šolo, sem zelo rada reševala naloge iz matematike in fizike. Odločitev, da bom učiteljica, se je pri meni pojavila že v šestem razredu osnovne šole.

Koliko časa ste že na tej šoli in koliko časa ste že učiteljica matematike?
Moja prva služba je bila na tej šoli in od takrat sem tu.

Kaj obsega vaše delo?
Poučevanje matematike.

Ali radi opravljate svoje delo?
Delo z otroki me veseli.

Koliko učencev ste že učili?
V vseh letih službe sem učila zelo veliko učencev.

Koliko ur dnevno ste povprečno na šoli?
   Na šoli sem povprečno 7 ur, vendar opravim nekaj dela tudi doma.

Ali ste vsa leta učili matematiko na predmetni stopnji?
 Nekaj let sem učila matematiko in fiziko, sedaj pa poučujem samo matematiko.

Kaj počnete v prostem času?
 V prostem času vrtnarim, kvačkam in kleklam.

Katera je vaša najljubša oddaja?
Rada gledam športne in znansvene oddaje.

Kateri je vaš najljubši dogodek na šoli?
Plesno tekmovanje in pomladni sejem.

Ali se s sodelavci dobro razumete?
S sodelavci  dobro sodelujemo in se dobro razumemo med seboj.

Ali imate tudi v prosrem času kakšne stike?
Z nekaterimi sodelavci se družim tudi v prostem času (sprehodi, ročne spretnosti).

Se vam zdi vaše delo težko/naporno?
Rada poučujem, zato mi ni težko opravljati svojega dela.

Intervju z učiteljico se nama je zdel zelo prijeten.


                                                                           Nataša in Anja, 6. b 

nedelja, 26. maj 2013

Pisatelj JOHN BOYNE

24. 5. 2013 je našo šolo v okviru Bralnic pod slamnikom obiskal irski pisatelj John Boyne.

John Boyne je bil rojen leta 1971 v Dublinu. Študiral je angleško književnost in bil študent kreativnega pisanja. Nagrajen je bil z Curtis brown prize,Hennessy literary award,The Carnegie medal, Irish book awards in še mnogo drugimi. Je avtor številnih kratkih zgodb, otroških del in petih romanov. Med temi je napisal: Nace gre od doma, Deček v črtasti pižami in Upor na ladji Bounty. Njegova dela so prevedena v 42 jezikov.  Njegovi začetki pisanja so bile predvsem kratke zgodbice. Po njegovem romanu, Deček v črtasti pižami, so naredili miramaxov film. Njegova najnovejša knjiga se imenuje This house is haunted in bo izšla tudi v drugih jezikih v letu 2014. 

                                            Inti Šušterič Irt, 9. a

ŠOLSKI SEJEM

V soboto, 25. 5. 2013, je poleg osrednje šolske prireditve potekal tudi šolski sejem. Prodajalci na stojnicah so se v šoli zbrali ob 8.00. Kmalu so se hodniki napolnili z učenci in njihovimi sorodniki

Vir: http://www.kamnik.si/index.php?t=news&id=1390
Na stojnicah je bilo vedno več ljudi, zato so imeli prodajalci veliko dela. Veliko denarja smo zbrali za punčko s imenom Gaja. Gaja potrebuje našo pomoč za nujno operacijo v Ameriki. Pa se vrnimo  k sejmu ... Učenci se vsako leto potrudimo, da bi predstavitev in sejem delovala čim bolje in izdelke večinoma naredimo sami. Ta dan smo na šoli zbrali kar 900 evrov. Ko se je sejem zaključil, na prodajnih mizah ni ostalo skoraj ničesar. Tudi miza s pecivom je bila čisto prazna! 
Vabimo vas, da se tudi prihodnje leto tako množično udeležite našega sejma!

                                                                       Eva Štupar, 7. c

torek, 21. maj 2013

Intervju z učiteljico glasbe PETRO ZUPIN

V sredo, 10. 4. 2013,  sva med tretjo šolsko uro opravili intervju z učiteljico glasbene vzgoje, saj naju je zanimalo, kakšno je njeno delo in kaj počne v prostem času. 
Koliko časa ste že zaposleni na naši šoli?
Že kar 9 let.

Koliko ur ste povprečno na šoli?
Povprečno 6 ur.

Kakšne naloge imate na šoli?
Sem učiteljica glasbe in vodim pevski zbor.

4. Kaj vam je pri tem delu najbolj všeč?
Razgibano delo, delo z otroki, izmenjava znanj med kolegi, vsak dan se zgodi kaj novega.

Ali imate kaj prostega časa? (Kaj takrat počnete?)
Imam, rada urejam okolico, rada pojem ...

Kaj ste si želeli postati po poklicu v otroštvu?
Prav to, učiteljica sem si želela postati že v otroštvu.

Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Ker rada delam z otroki.

Ali radi upravljate svoje delo?

Seveda, zelo rada.

Ali bi kaj spremenili na naši šoli?(kaj?)

Na tisto, kar bi rada spremenila, nimam vpliva.

Ali radi radi sodelujete z otroki?

Zelo rada.


Intervju se nama je zdel zanimiv, saj nama je učiteljica Petra na vsa vprašanja odgovorila zelo iskreno. =) 



               Ana Berwanger in Janja Zupančič,  6. in 7. r

ponedeljek, 20. maj 2013

James Roirdan - KRVAVI TEKAČ

Pred nekaj dnevi sem si v knjižnici izposodila zanimivo knjigo pisatelja Jamesa Roirdana – Krvavi tekač. Ta otroški roman mi je bil zelo všeč, že zaradi odličnega prevoda Mihe Sužnika. Knjiga govori o fantu Samuelu, ki je postal prvi temnopolti olimpijski tekač.

Samuelovi starši in mlajša sestrica umrejo v krvavem pokolu. Ubili so jih belci, ki so bili takrat na oblasti. Njegov najstarejši brat je bil ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Samuel in pa njegov srednji brat pa sta odšla v rezervat k svojemu stricu. Ko je bil njegov srednji brat dovolj star, je odšel na delo v rudnik zlata, nato pa se je želel maščevati vsem belcem in se pridružil oboroženemu gibanju proti apartheidu. Samuel se je pri stricu začel ukvarjati s tekom. Užival je, ko je bos tekal po travnikih in poljih. Ko je bil zadosti star, je dobil ženo, s katero je imel 2 otroka. In tudi on je odšel nazadnje na delo v rudnik, kjer se je s svojim prijateljem včlani v tekaški klub. Sprva sta tekla sama. Čez nekaj časa pa sta se začela udeleževati tekmovanj. Samuel je na svojem prvem tekmovanju tudi prvič tekel v tekaških supergah. To je bil zanj čisto nov občutek. Na začetku 
Samuel ni bil prav dober, sčasoma pa je pridobil izkušnje in bil zmeraj boljši. Na koncu se Samuel uvrsti tudi na olimpijske igre in tam zmaga v znak svobode črncev.

Vir: http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14936.                                                                                                                                                                                                                                                                      Živa Šubelj, 6. b


torek, 07. maj 2013

NOVINARJI NA POTEPU

Ob 13.00 smo se odpravili proti Malemu gradu.
Na poti smo opazili spominsko tablo Rudolfa Maistra.
Zvonik šutenske cerkve je zelo visok.
Sprehodili smo se po Šutni.
Videli smo nekaj prekrasnih cvetlic.
Ko smo prispeli pred vrata Malega gradu, smo bili še polni energije.
Občudovali smo prelep razgled.
Videli smo tudi mekinjski samostan.
Cerkvica na Malem gradu
Pred koncem smo naredili še eno skupinsko sliko.
Hitro smo se vračali, saj smo bili v rahli časovni stiski.


ponedeljek, 06. maj 2013

BERNSKI PLANŠAR

Predstavila vam bom bernskega planšarskega psa. Za to pasmo sem se odločila, ker imamo bernskega planšarja doma.



Bernski planšarski pes ali ljubkovalno "berni" izvira iz Švice, natančneje iz mesta Bern. To je velik, vendar izredno okreten in prilagodljiv pes. Leta 1899 je bil v mestu Bern ustanovljen prvi kinološki klub  "Berna" s svojo komisijo, ki se je ukvarjala z vzrejo psov.  

Vir: http://bernski.com/Leglo.html
Bernski planšarski pes je močen podeželski pes. Ima svetlo, dolgo dlako in zanj so značilne točno določene tri barve barve: črna, bela in rjava. Včasih je bil zganjalec živine, danes pa je družinski pes in dober reševalni pes. Bernski planšarski pes ima zelo trden značaj, je domiseln, hrepeni po ljubezni in najbolj uživa ob svojem lastniku. Potrebuje aktivnega lastnika in veliko gibanja. Je zelo vesel in prijazen do otrok, potrebuje pa vsaj dva daljša sprehoda na dan. Samička zraste od 58 do 66 cm, samček pa od 64 do 70 cm. Tehta od 40 do 55 kg. V povprečju živi od 8 do10 let. 
                                                                                                                                                                                            Nataša Resnik, 6. b

petek, 03. maj 2013

ŠOLSKI LITERARNO-FOTOGRAFSKI NATEČAJ: PRIJATELJSTVO JE KOT PESEM

Na naši šoli se je odvil zelo "prijateljski" natečaj, ki je  morda učence še bolj združil. Učenci so morali oddati fotografski ali likovni izdelek oziroma napisati pesem ali zgodbico. Izdelkov je bilo kar dosti in učiteljica Irena Milivojevič Kotnik, ki je vodila natečaj, je imela veliko dela, ko je skupaj z ostalimi člani komisije, ki so jo sestavljali učiteljice in učenci,  izbirala najboljše prispevke. Natečaj je potekal je od 11. februarja do konca marca 2013.
Sodelovali so lahko učenci vseh razredov, vsak pa je lahko sodeloval s tremi izdelki.

Natečaja je konec, zato objavljamo zmagovalce.

LITERARNI DEL NATEČAJA:

1. mesto: Luna Krevs, 4. a
2. mesto: Katja Jagodic, 4. a
3. mesto: Učenci 2. a.

FOTOGRAFSKI DEL NATEČAJA:
1. mesto: Eva Jememc, 9. b
2. mesto: Eva Štupar, 7. c, Luka Štupar,9. a
3. mesto: Anja Kotnik, 7. c

PRIJATELJSTVO

Prijateljstvo je kot veliko srce,
ker brez prijatelja življenje težko je.
Ko najdeš prijatelja,
se ne počutiš več osamljenega.
S prijateljem srečna sta oba,
včasih se mogoče skregata,
a zato še ni konec prijateljstva.
Prijatelj te nikoli ne zapusti,
ko sam v težavah si.
Prijateljev ni nikoli preveč,
lahko jih imaš od vseh največ.
Ko pa najdeš najboljšega prijatelja,
velika sreča se ti smehlja.
Zato prijateljstvo pomembno je
in to je vse.

                       Luna Krevs, 4. a


META IN PRIJATELJ

Meta je bila dobra učenka. Zelo rada je hodila v šolo. Pri vsakem predmetu je imela odlične ocene. Njena največja težava pa je bila, da ni imela nobenega prijatelja.
In tako je bilo nekega toplega petkovega jutra. Ko je odšla Meta v šolo, se je spotaknila in padla. Vsi so se ji posmehovali. Meta je bila žalostna. Mimo nje je pritekla prijazna deklica po imenu Katja. Meti je pomagala vsati in jo pospremila do šole. Tako je Meta dobila prijateljico in še danes sta srečni, ker sta prijateljici. Star pregovor pravi: PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI. Tako je tudi Meta spoznala prijateljico v nesreči.


                                        Katja Jagodic, 4. a


četrtek, 02. maj 2013

1. MAJ - PRAZNIK DELA

Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se je začela v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic. 

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati. V Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, zlasti v slednjih, je protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot rdeči strah, pregnala praznovanje prvega majskega dne.

vir: Praznik dela http://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela
                                   
                                                                     Inti Šušterič Irt, 9. a

vir: Praznik dela http://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela
                                   
                                                                     Inti Šušterič Irt, 9. a