četrtek, 27. november 2014

KULTURNI DAN - O BONTONU

V petek 21.11.2014 smo imeli učenci od 1. do 9. razreda kulturni dan na temo BONTON.
Naš razred je začel pri učiteljicah Olgi Šmidovnik in  Nataši Zor. Tam smo imeli smo slovenski tradicionalni zajtrk in kratek uvod v bonton, kjer so nam povedali, kakšno je kulturno obnašanje in kakšne se kulturne besede. Kasneje smo šli k učiteljici Tini Plahutnik, kjer smo izdelovali plakate na različne teme bontona na spletu. Pogovarjali smo se, kakšen je bonton na spletu in telefonih ter na kaj moramo paziti. Kasneje smo imeli delavnico pri učiteljici Jani Jus in Janji Hribernik, kjer smo tudi delali po skupinah. Pogovarjli smo s o tem, kako bi odreagirali če bi za trenerja surfanja dobili človeka, ki je brez rok in nog. Po tej delavnici smo odšli nazaj k učiteljici Nataši Zor, kjer smo imeli predavanje o kulturnem obnašanju za mizo.
Na koncu kulturnega dneva smo si še izdelali kartice, na katerih je bila napisana lepa misel. O bontonu smo se naučili veliko novega in zanimivega. 

                                                                                       Janja Zupančič, 8. b

V petek, 21. novembra 2014, smo imeli kulturni dan na temo bonton. Začeli smo ob 8.20 v učilnici učiteljice Olge Šmidovnik. Najprej smo se pogovarjali (10min). Potem so dežurni odšli po tradicionalni slovenski zajtrk  (kruh, med, jabolko in mleko). Ko smo pojedli, so dežurni učenci odnesli zajtrk in začeli s kulturnim dnevom. Prvi dve uri smo se pogovarjali z učiteljicama Olgo Šmidovnik in Natašo Zor o obnašanju. Pogovarjali smo se o kašljanju (da damo roko pred usta, če smo v gostilni, da se obrnemo stran od mize ...). Pogovarjali smo se tudi o pozdravljanju (roke ne stisnemo ne premočno in ne prerahlo, prijatelje takrat tudi gledamo v oči in se nasmehnemo ...).  

Nato smo odšli v učilnico za matematiko Danijela Bezka. Tam so bile učiteljici Jana Jus in Janja Hribernik ter seveda naša razredničarka Olga Šmidovnik. Tam smo se pogovarjali o nekem človeku, ki se je rodil brez rok in nog in zelo dobro plava in deska. Potem smo se pogovorili, če bi bil lahko on naš trener. Če smo rekli da oz. ne, smo morali to tudi razložiti. Nato smo naredili strip o tem človeku in to je bilo vse za 3. uro.

4. uro smo imeli v učilnici angleščine. To uro sta vodili učiteljici Tina Plahutnik in Olga Šmidovnik.  Pogovarjali smo se o spletu, npr. o tem, kako ne smemo dati neprimernih fotografij na splet ... in da če te nekdo slika brez dovoljenja, tega ne smeš dovoliti. Po tej uri smo imeli malico (mandarine in preste). In to je bilo vse za 4. uro.

Zadnjo celo 5. šolsko uro in še slabo 6. uro smo se vrnili nazaj v učilnico angleščine Olge Šmidovnik, tam je bila tudi učiteljica Nataša Zor. Tam smo se pogovarjali o kulturi v gostilni ( na kateri strani je žlica,nož, vilica... In kako sedimo .....)

Ta kulturni dan mi je bil zelo všeč in rad bi ga doživel še velikokrat.                       
                                                                     Pripravil: Maid Ajdarpašić,  8. b

sreda, 26. november 2014

TRADICIONALNE SLOVENSKE JEDI

Slovenske jedi so: juhe in obare bakalca, bograč, jota, poljska obara, prežganka, štajerska kisla juha.

Brezmesne jedi: ajdovi žganci, aleluja, bezgovo cvrtje, bloška kavla, čompe, fižolov štrukelj, fritaja, frtalja, idrijski žlikrof, jabolčna čežana, janška vezivka, kaša, kostelske hrge, kostelski želodec, krapi, ljubljanska jajčna jed, maslovnik, matevž, melda, močnik, njoki, pražen krompir, repa s fižolom ribničan, smojka, štrukelj, svaljki, všenat zelje.

Mesne jedi: budelj, bujta repa, bunka, furešna, jetrnice, kranjska klobasa, krvavice, leteči žganci, mavta, mavželj, meso iz tunke, mežerli, mečena gos z rdečim zeljem, povijaka, prata, pršut, ričet, zaseka.

Močnate jedi in pecivo: ajdov krapec, bobi, buhtelji, cmoki, dražkoški kruhki, gibenica, hajdinjača, krofi, kruhov krapec, krompirjev krapec, kvasenica, ljubljanski štruklji, miške, mlinci, ocvirkovica, pinca, pogača, poprtnik, posolanka, potica, pogača, poprtnik, posolanka, potica, povitica, šarkelj, škofjeloški kruh, špehovka, vrtanek, zlevanka.
Pijače: cviček, kislo mleko, pinjenec, šabesa, tolkovec, češnjevec, slivovka, brinjevec, teran, tropinovec.

 
Tradicionalne jedi jemo vsi Slovenci. Predvsem pa moramo uživati tudi zdravo hrano, kot so jabolka, solato, paradižnik in še veliko drugega. Potrebujemo jo zato, da smo zdravi in se lahko prosto gibljemo, tako kot pravi pregovor: PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI. Hrano lahko pripravimo na več načinov. Lahko jo spečemo, pražimo, pečemo in dušimo. Predvsem dušimo meso. Zelenjavo pridobimo na svojem vrtu ali pa jo kupimo v trgovini. Meso pa pridobimo pri živalih. Če bi radi izdelali kakšno jed, recimo pico, moramo imeti vse sestavine, da je pica dobra za jesti. Najprej bomo morali  pripraviti vse sestavine za peko pice. Potrebujemo svež kvas, ki ga zmešamo z vodo in sladkorjem. Ko ga zmešamo, ga pustimo stati na toplem vsaj 10 minut, da na površini nastanejo mehurčki. Nato pa še vmešamo olje. Moko in sol stresemo v večjo skledo. Potem vzamemo suh kvas in ga dodamo. Na sredino mešanice moke in soli ter suhega kvasa naredimo jamico in vanjo vlijemo mešanico suhega kvasa, vode in olja. Ko to naredimo, moramo testo dobro pregnesti. Testo damo na pladenj in ga pustimo na toplem približno 10 minut, da vzhaja in bolje zraste. V času, ko testo vzhaja, pripravimo paradižnikovo omako, za to potrebujemo čebulo, ki jo prepražimo na žlici olja in ji dodamo še nekaj sestavin. Te omake je treba kuhati približno 20 minut. Nato vzamemo pico iz pladnja in jo oblikujemo v okroglo obliko. Ko to naredimo, nanjo vlijemo omako. Posipamo še nekaj sira in dodamo še salamo. Ko to naredimo, je pica pripravljena za v pečico. Pico pečemo v segreti pečici na 200 stopinjah približno 20 minut, tako da je  skorja zlato rumene barve.   


Hrano so morali včasih pridelovati sami na poljih. Zdaj jo lahko kupimo v trgovini. Včasih pa so morali delati z živimi živalmi, danes pa z različnimi stroji in traktorji. Nekateri ljudje včasih in še danes nimajo dovolj hrane in stradajo. Zato jim mi darujemo hrano, da lahko preživijo. Nekateri ljudje dandanes zelo veliko pojedo, celo preveč, zato so težki tudi do 150 kg. Če želimo, da rastline na vrtu rastejo, moramo imeti gnojilo ter dovolj svetlobe in ravno prav dežja. Zato moramo vsi vsaj nekaj predelati sami na svojem vrtu. Če ne bi jedli zelenjave in mesa, ne bi morali hoditi ali teči, zato moramo jesti zdravo.


                                                                   Žan Lamovšek, 8. a

torek, 25. november 2014

PRIMOŽ SUHODOLČAN: KOLESAR NAJ BO!

Vir: https://www.rtvslo.si/
Primož Suhodolčan je sodoben otroški in mladinski pisatelj. Njegova dela so zelo priljubljena med otroki in mladostniki in so že več let v vrhu najbolj branih knjig.

Rojstvo: 23. maj 1959 v Črni na Koroškem 
Šolanje: OŠ je obiskoval na Prevaljah. Gimnazijo je obiskoval na Ravnah na Koroškem in maturiral leta 1977. Študiral je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo.  
Od leta 1998 je član Društva slovenskih pisateljev.   
Dela: Peter nos, Živalske novice, Ranta vrača udarec, Veliki Bum Bum Čigum, Ti kanta požrešna! In še več.


Obnova zgodbe
To je zgodba o fantu Ranti in o njegovih prijateljih Smodlaku in Metki. Ranta je bil visok fant, razkuštranih las in dober košarkar. Smodlak je bil Rantin najboljši prijatelj, pameten fant, ki so ga klicali Rantin prenosni računalnik. Metka je bila prijazna punca z rdečimi kitkami, pegicami in bila je Rantina simpatija.

Bile so poletne počitnice. Mama je dala Ranti cel list opravil, ki jih mora odpraviti med poletnimi počitnicami. Njemu to seveda ni bilo všeč. On bi raje dremal, peljal Metko na morje in se družil s prijatelji. Doma pri Metki so zidali garažo in ni mogla na morje. Pri Smodlaku pa se je oče odločil kmetovati in Smodlak mu je moral pomagati. Ko so videli, da od morja ne bo nič, so se odločili sami odpotovati s kolesi k Rantini babici na deželo, če bi jim to starši dovolili. Starši se s tem niso strinjali, zato so se morali sami odločiti. Odločili so se, da bodo kot ekipa pomagali drug drugemu. Najprej so se lotili drv pri Smodlaku in jih pospravili v drvarnico. Metka je svojega očeta prepričala, da jo bo pustil na izlet. Rantina mama je slišala za delovno akcijo pri Smodlaku in je pustila Ranto na izlet. Bolje kot da bi pustila delovno brigado v hišo. Ranta ji je obljubil, da ji ga ne bo treba zjutraj buditi, da se bo kar sam. Vsako jutro bo pospravljal sobo itd. Ranta, Smodlak in Metka so se pripravljali na izlet. Metka je pripravila seznam stvari, ki sta ga fanta skrčila na najbolj nujne (en šotor, tri spalne vreče, trije sendviči in denar). Smodlak je poimenoval vsa tri njihova kolesa. Njegov je bil Koza, Metkin je bil Litka in Rantin Kibla. Ko so se poslovili od staršev in se odpeljali, so naredili postanek zaradi Rantinega kruljena v želodcu. Fanta sta pojedla Metkine sendviče in zaspala. Pozno popoldne so se odpravili naprej. V večernem mraku so se odločili postaviti šotor. Ko so ga končno postavili, so takoj zaspali. Druščina je zjutraj spet nadaljevala svoje potovanje. Fanta sta med potjo dvema nemškima turistkama zamenjala zračnici, saj sta s kolesi zapeljala v kup risalnih žebljičkov. Potem se niso mogli odločiti, katera pot je prava. Zatočišče pred dežjem so našli v skednju. Pojedli so kurjo pašteto, ki jim je še ostala. Dež so prebili z igranjem kart v skednju. Ko je posijalo sonce, so posušili svoje stvari. Neki pastir jim je povedal, da so že čisto blizu cilja, hiše Rantine babice. Fanta sta tekmovala do hiše in pristala –Ranta v koritu, Smodlak pa sredi prašičkov. Pri babici in dedku so preživeli prelepe počitnice. Vsi so delali na kmetiji. Molzli so krave, kosili travo, skrbeli za konje in se tudi kopali. Vozili so se s kočijo. Ranta se je zavihtel mlademu konjičku v sedlo in bil kot kavboj. S kolesi so se podali na goro in pozvonili za svoje skrite želje. V gozdu jim je neka stara gospa napovedala prihodnost. Smodlaku se je želja uresničila, da se je napoti k babici zaletel v štor, podrgnil nos v deblo smreke in skupaj s kozo čofnil v mlako. Ko so pasli krave, so jim novi prijatelji Švrli, Mišica in Uf pokazali svojo skrivnost, pravo kočico z vso opremo na robu jase. Švrli je stavil z Ranto, kdo bo ujel več različnih živali. Zmagala sta Ranta in Smodlak. V enem tednu so se vsi trije navadili dela na kmetiji. Ko je krava Bimba čakala na telička, je Ranta šel s kolesom po Jožeta, ki je teličku pomagal na svet. Krava Bimba je povrgla dva telička. Fantje so se pozabavali tudi s tekmovanjem, s skakanjem in letenjem s kolesi. Ranti je bila Metka vsak dan čedalje bolj všeč. Sestavil ji je pesmico in skušal priti do njene sobe. Z lestvijo ni šlo, ker se je takoj polomila. Smodlak mu je predlagal, da gre skozi vrata v njeno sobo, ji zrecitira pesem in jo objame.
Počitnice so se končale saj sta po vse tri junake prišla Rantina starša. Prelepe doživljaje so zaključili s krompirjevim piknikom. S solzami v očeh so se Metka, Smodlak in Ranta poslovili od svojih novih prijateljev. Ranta pa je žalostno poslavljanje zaključil z misijo, da to ni konec, ampak šele začetek!    

Vir: Suhodolčan, P. Kolesar naj bo! Ljubljana: Založba Karantanija,1999.

                                                                    Maid Ajdarpasić, 8. b


BONTON PRI PREHRANJEVANJU

Opisala vam bom bonton pri prehranjevanju. Lepo je, da za mizo jemo kulturno in lepo. Predstavila vam bom nekaj primerov pravil, ki jih dandanes še vedno upoštevamo.

Na primer, za mizo si ne smemo nikoli čistiti nohtov, česati las in podobno. Prtiček razgrnemo in si ga položimo na kolena, nikoli ga ne zavezujemo okoli vratu, to delamo samo pri majhnih otrocih. S prtičkom si obrišemo usta in roke, usta si pred pitjem vedno obrišemo, da ne pomastimo kozarca. Za mizo moramo sedeti tako, da ne bomo v napoto drugim. Komolcev ne smemo opirati na mizo, pač pa jih samo položimo ob telo. Otroci ne smejo nikoli jemati jedi pred starejšimi, ampak morajo potrpežljivo počakati, da jim postreže mama ali pa si šele za starejšimi vzamejo sami. Ni lepo, če otroci prisotne opozarjajo npr. na to, kateri kos mesa imajo najrajše. Še slabše je, če že kar zahtevajo ali pa si ga celo sami naložijo na krožnik! Otroci ne smejo imeti glavne besede za mizo, posebno pri jedi ne. Namesto da so v središču pozornosti in se silijo z besedo v ospredje, naj vljudno odgovarjajo na vprašanja starejših. Nikoli se ne smemo pogovarjati med jedjo s polnimi usti. Hrano moramo najprej pojesti, šele potem se lahko oglasimo, vprašamo ali odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Mačkam in psom med jedjo ne smemo metati kosti ali mesa, saj imajo živali svojo posodo, upoštevati pa moramo tudi čistočo prostora, v katerem živimo. Ni lepo, da dajemo razne pripombe na pripravljeno hrano, posebno grdo pa je, če delamo to takrat, kadar imamo za mizo goste. Kadar na mizi kaj manjka, naj za tisto poskrbijo otroci. Ko so otroci postreženi, se morajo le- ti vedno glasno in vljudno zahvaliti. Zahvale pa ne smejo zamrmrati v brado! Juho moramo jesti z žlico. Žlice ne smemo prinesti k ustom z vrhom, ampak od strani. Če je juha prevroča, je ne smemo pihati.

Viri: Silvio Ružič., Bonton za otroke., Orbital – Progres Ljubljana, Prečna 4/.,tikarna Ljudske pravice, Ljubljana.,Leta 1973.                                                         
                                                                      Amila Tasič, 7. a       

ponedeljek, 24. november 2014

KULTURNI DAN

21. 11. 2014 je bil za učence in učitelje na osnovni šoli Frana Albrehta nekaj posebnega. Tega dne je potekal kulturni dan o bontonu. Obiskala nas je ministrica za kulturo, gospa Julijana Bizjak Mlakar. Ogledala si je, kako je v različnih razredih potekal kulturni dan, z učenci 1. Razreda pa je pozajtrkovala tradicionalni slovenski zajtrk.  

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in ravnatelj Rafko Lah pri tradicionalnem slovenskem zajtrku z učenci 1. razreda. /Foto: Klemen Kos/

Ministrica za kulturo in ravnatelj šole pred zastavo kulturne šole. /Foto:Klemen Kos/
Vsaka šola mora imeti vzgojni načrt, v katerem so načrtovane aktivnosti, ki pripomorejo k lepemu medsebojnemu sožitju na šoli. Vsako leto je kakšni od dejavnosti namenjena posebna pozornost. Nad temi bdi skupina za vzgojni načrt.
Skupina je dala pobudo, da bi en šolski dan namenili pravilom lepega vedenja. Ta dan je bil združen tudi s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Vsi učenci šole so zajtrkovali dobrote, pridelane v domačem kraju.  Na mizi so se znašli med, kruh, maslo,  mleko in jabolka. Večina  učencev je bila nad tem navdušena. Akcija naj bi učence spodbudila h kulturnemu zaužitju zdrave, krajevno pridelane hrane pri jutranjem obroku.  V naglici življenja prav ta obrok pogosto izpuščamo.

Učenci 1.razreda z učiteljicama pri tradicionalnem slovenskem zajtrku. /Foto: Klemen Kos/
Ministrica za kulturo in ravnatelj šole z zanimanjem poslušata živahno debato med učenci 9.razreda o bontonu in pozdravljanju.

Na kulturnem dnevu so učenci ob zanimivih aktivnostih spoznali in obnovili pravila lepega vedenja. O tem so nam povedali:

Naja Lipičnik, učenka petega razreda: ''Vsebina kulturnega dne mi je bila všeč, predvsem pa potrebna.''

Lucija Škrjanc, učenka devetega razreda: ''Uživala sem v zanimivih in ustvarjalnih delavnicah, ki so bile včasih tudi zabavne.''

Anej in Raj, učenca drugega razreda: ''Veliko sva se naučila. Znava pripraviti jedilni pribor. Pomembno je tudi to, da si moramo med seboj pomagati in biti drug z drugim prijazni.''

                                                                                            Žana Drolc, Klemen Kos

sreda, 19. november 2014

MEDRAZREDNO TEKMOVANJE - ŠPORTNI DAN

V četrtek, 13.11.2014, je v šolski telovadnici potekalo medrazredno tekmovanje sedmih razredov. Igrali so 7. c, 7. b in 7. a. 

Zjutraj smo se brali ob 8.00 in se preoblekli v svojo športno opremo. Nato so nas odpeljali v jedilnico, kjer smo na računalniku gledali film, ki so ga posneli učenci naše šole in nam je pokazal kako nujno se je pred športnimi dejavnostimi treba ogreti. 
Po filmu pa smo začeli igrati. Prvo smo punce igrale hokej, fantje pa košarko.Igrali smo v skupinah. Punc nas je bilo v razredu 14, kar pomeni, da so bile pri hokeju 4 skupine. Punce smo pri hokeju seveda zmagale, fantje pa so pri košarki igrali malo slabše in so zato izgubili. Po koncu košarke in hokeja smo šli na malico. Tam smo se pogovarjali o igri. Po malici smo šli ponovno v telovadnico, kjer so potekale  štafetne igre. Morali smo teči v parih z obročom, s hokejsko palico voditi odbojkarsko žogo, tapkati odbojkarsko žogo,teči in še veliko več drugih stvari. Pri štafetnih igrah sem tekla z obročom z mojo prijateljico. Na srečo sva zmagali, a le zato, ker sva se s sotekmovalcema po nesreči zaleteli. Nato je šest učencev (fantje posebej, punce posebej) iz vsakega razreda igralo igro nockoutkjer, pri kateri se meče žoge na koš. Na koncu je med puncami zmagala moja sošolka Eva Seretin, med fanti pa Maj Drolc iz 7. a. Nato smo punce igrale košarko, fantje pa hokej. Fantje so bili pri košarki drugi, punce pa smo bile ponovno prve. 
Na koncu smo za las zgrešili zmago, ki so jo nam odvzeli ajevci, pa čeprav smo bile punce in pri hokeju in pri košarki prve. Tudi če smo bili drugi in ne prvi, sem se na medrazrednem tekmovanju počutila super.

                                                                        Nina Ogrin, 7. c

torek, 18. november 2014

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

V vseh osnovnih šolah in vrtcih vsako leto (letos bo to v petek, 21. 11. 2014)  poteka projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Ta je sestavljen iz slovenskega kruha, masla, mleka, medu in jabolk. Kmetje in čebelarji vrtcem podarijo jabolka, mleko in med. Kmetijsko in živilsko predelovalna podjetja pa jim donirajo mleko, jabolka, med, kruh in maslo za osnovne šole ter kruh in maslo za vrtce. 

Vir:  http://dobrojutro.rtvslo.si/svetujemo/dan-slovenske-hrane-tekst-in-nasveti-marije-merljak-dipl-ing-ziv-teh
Namen tega projekta je vrtcem in osnovnim šolam približati pomen kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s pridelki in izdelki. Del projekta je tudi splošno osveščanje mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnostih.

NEKAJ PREDLOGOV TRADICIONALNEGA SLOVENSKEGA ZAJTRKA:
·                   Mleko, jabolka, med, maslo, črn kruh
·                   Nesladkan čaj, korenček, skuta, ovsen kruh
·                   Nesladkan čaj, hruška ter mlečni zdrob z rozinami
·                   Polenta z mlekom, slive ali kaki ...

Zdrava prehrana manjša tveganje za nastanek bolezni. Kot "zdravo prehrano" Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izpostavlja tisto, ki preprečuje nastanek nekaterih, sodobnih bolezni, kot so: debelost, diabetes, srčne bolezni, povišan krvni tlak in rak. Svetovno zdravstvena organizacija svetuje, da zaužijemo le toliko kalorij, kot jih porabimo. Povečamo količino rastlinskih živil ( zelenjava, sadje, polnozrnata žita, oreščki) v naši prehrani. Omejimo vnos maščob, še posebej nasičenih, nadomestimo beli sladkor z nerafiniranim sladkorjem. 
Slovenci se večinoma nezdravo prehranjujemo. Pojemo premalo ogljikovih hidratov (kruha, testenin, kaš, žitaric, riža ali krompirja), premalo sadja in zelenjave in premalo vlaknin (ki so v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi). Značilnost nezdravega prehranjevanja večine Slovencev je, da pojemo preveč maščob, preveč enostavnih ogljikovih hidratov (sladkih pijač, sladkarij, sladkorja,) in preveč soli, ter preveč kalorično hrano. Polovica Slovencev redno zajtrkuje, tretjina jih dopoldne malice in večina užije kosilo pozno popoldne (med 15. in 16. uro popoldne). Prek dneva pa je število obrokov hrane premajhno.
                                                                          Stela Sitar, 8. c
Viri:
http://www.kgzs.si/gv/promocija/sejmi-in-prireditve/tradicionalni-slovenski-zajtrk.aspx

http://kalcek.si/zdrava-prehrana.html

ponedeljek, 17. november 2014

ZDRAVA PREHRANA

Tokrat pišem o zdravi prehrani, saj se večkrat vprašamo, kako bi zdravo jedli. Torej, da ne bi bili debeli, a ne presuhi oz. visoki, a ne previsoki. Za zdravo prehrano obstaja različno napotkov. V tem spisu bom naštela nekatere, saj sem prepričana, da je  veliko ljudi, ki jim je mar za svoje telo in zdravje.


Pet korakov za zdravo prehrano

1. Izbirajmo med množico žitaric, ki vsebujejo ogljikove hidrate, vlaknine in B vitamine. V trgovini pa je veliko izdelkov, zato je najbolje, da vzamete polnozrnate ali čim manj predelane.

2. Sadje in zelenjava so viri antioksidantov, vitaminov A in C, kalija in vlaknin. Najbolje je,  če vzamemo sveže ter lokalno sadje in zelenjavo. Če tega ni, vzemimo zmrznjeno, vloženo ali posušeno, vendar pazimo, da ni dodanih za naš organizem preveč nepotrebnih ali morda celo obremenjujočih dodatkov.

3. Za rast otrok in najstnikov so potrebne beljakovine. Dobimo jih v mlečnih izdelkih z malo maščobe,  kot so mleko, jogurt, sir in skuta.  Poleg beljakovin so le-ti odlični viri kalcija in ostalih mineralov. Pusto meso, perutnina, ribe, jajca, stročnice, oreščki vsebujejo beljakovine, železo, cink in vitamine iz skupine B.

4. Otroci naj pijejo 1,5 do 2, 5 l tekočine na dan ter čim manj sladkih in gaziranih pijač. Tako se bodo izognili nepotrebnim dodatnim kalorijam, obenem pa še prihranili nekaj denarja. Voda je zdrava in najcenejša osvežilna pijača!

5. Jejmo vsaj 5-krat na dan!!!
Upam, da sem vam z mojim prispevkom o zdravi prehrani pomagala.

                                                   Nina Ogrin, 7. c


sreda, 12. november 2014

SREČA JE ...

Prejšnjo sredo smo imeli šolski novinarji malo drugačen pouk. Namesto da bi bili v učilnici in pisali, smo se sprehajali po šoli in spraševali učence,učitelje,čistilke pa tudi ravnatelja, kaj jim pomeni sreča. Seveda pa smo o sreči premišljevali tudi sami. Tu je nekaj naših misli in misli naših intervjuvancev.

KAJ JE SREČA?

Ko pričakujem dobro oceno in na koncu dobim dobro, ko zmagamo na tekmi in ko se pričnejo počitnice. Sreča mi pomeni, da je cela moja družina zdrava in da imam srečno otroštvo. Sreča mi pomeni tudi to, da imam prijatelje, ki jim lahko zaupam.  Maid, 8. b

Ko sem s prijatelji in z družino ter ko dobim dobro oceno. Sreča je tudi, da imam srečno otroštvo. Janja, 8. b

Občutim jo, ko sem nekje ali s kom, ki ga imam rada. Anja, 7. a                                                            
Ko zmagamo na tekmi. Matic, 6. b

Sreča je, ko sem priden in dobim petico. Nace, 4. b

Sreča mi pomeni, da sem zdrava. Srečna sem, kadar dobim dobro oceno in kadar na plesnih tekmovanjih osvojimo medaljo ali dober dosežek. Srečna sem tudi, kadar se pričnejo počitnice in kadar imam rojstni dan. Srečna sem, da imam družino, ki mi vedno stoji ob strani in sestro, ki mi v težavah vedno pomaga. Stela, 8. c

Ko se ne kregam s sestrico, ko imam rojstni dan, ko sem dobila kužka. Iza,, 4. b

Ko sem dobila hrčka. Ko je božič in ko imam rojstni dan. Lana, 4. b

Ko so počitnice. Ko dobim odlično oceno in ko mi bratec ne nagaja.Sara, 4. b

Da je človek živ in zdrav in da lahko živimo v taki svobodni državi. ga. snažilka

Srečen sem ko dobim avto na daljinec in ko na tekmi izvajam kazenski strel ( penal ). Ko mi mami dovoli biti na računalniku. Stefan, 4. a

Ko je božiček, moj rojstni dan, ko zapade sneg. Ivana, 4. b

Kadar dobim živalco, ko sem dobila bratca in sestrico, kadar je božič. Gaja, 4. b 

 Srečen sem, ko dobim dobro oceno, ko imam ob sebi prave prijatelje in ko je družina srečna. Srečen sem tudi, kadar zmagamo na tekmi. Srečen sem da imam družino. Srečen sem, da imam brata in da z njim nisem skregan. Srečen sem, ko sem z družino. Srečen sem. ker imam dobre sošolce in sošolke. Srečen sem, ko so počitnice, ko si kaj lepega kupim, ko dobim nove kopačke. Srečen sem, ko gremo s prijatelji v kino. Darko, 8. b

Ko zaslišim izraz sreča, prvo pomislim na zdravje  sebe, svoje družine in prijateljev. Srečno se počutim, ko si nekaj lepega kupim ali ko se končno začnejo počitnice. Srečna sem tudi, če dobim domačo žival, gledam kakšen nov film, grem v novo državo, grem s taborniki na kakšen izlet, če kupim kakšno majico oz. hlače, grem v kino, dobim kakšno novo stvar za v sobo, dobim novo knjigo in mnogo več stvari.  Nina, 7. c

Zame sreča pomeni to, da dobim dobro oceno in da živim v tej samostojni džavi, kjer ni vojne. Srečna sem tudi, ko vidim, da sem nekoga nasmejala in da je ta oseba srečna. Aldijana, 7. r.

Srečen sem bil, ko sem dobil avto na daljinsko upravljanje. Srečen sem, ko na tekmi izvajam penal (prosti srel) in ko mi mami dovoli biti na računalniku. Stefan, 6. a

Srečna sem, ko je božič, ko imam rojstni dan in ko zapade sneg.    Ivana, 4. b

Sreča je, da imaš nekoga rad in ima on tudi rad tebe. učiteljica Anamarija

Sreča mi pomeni, da sem zdrava, imam službo in da v miru živim s svojo družino.  Srečno otroštvo pomeni, da ima otrok vse pogoje za izobrazbo, da ima priskrbljeno hrano in da ima občutek varnosti. ga. snažilka

Sreča mi pomeni, da nisem žalosten, ko me nekdo žali. Srečno otroštvo mi pomeni da sem srečen, se zabavam in da je moja družina zdrava. učenec 3. b

Srečo vidim v drobnih stvareh - ko vidim zadovoljnega učenca in ko pogledam človeka v oči. Srečno otroštvo je, ko otrok živi v ljubečem vzdušju, je vesel in zadovoljen ter se lahko igra. g. ravnatelj

Sreča mi pomeni: da dobim dobro oceno, da sem zdrav, da se imam lepo, da dobim kaj lepega, da se imamo v družini lepo, da si v družini pomagamo, da dobim kakšno darilo, da se razumem s prijatelji. Zvonko, 8. a

Srečen sem, ko kaj dobim, ko me kdo preseneti. Najbolj srečen sem, ko imam rojstni dan. Jan Luka, 4. a

Sreča mi pomeni zdravje, čas, preživet  z družino in prijatelji, in lepo dopoldne z učenci. učiteljica Irena

Sreča mi pomeni, da se učim, igram športne igrice, sem v šoli in se učim  in ko dobim darila.  Aljaž, 1. a

Sreča mi pomeni, da dobim dobro oceno, da sem zdrav in da je moja družina zdrava, da dobim kaj lepega in da so moje živali zdrave. Srečen sem, ko me kdo preseneti, ko so počitnice in ko je konec pouka. Žan, 8. a


Srečen sem, ko sem na morju, ko imam rojstni dan, ko se začnejo počitnice in je konec šole, ko je konec pouka in zazvoni. Luka, 9. b 

torek, 11. november 2014

Šolski natečaj: EKO STRIP

ŠOLSKA KNJIŽNICA in EKO ODBOR OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK

razpisujeta

NATEČAJ
za
EKO STRIP

Trajanje natečaja:
5. november –5. december 2014.
Sodelujete lahko vsi učenci od 1. do 9. razreda.
Stripi naj bodo izdelani na risalnih listih.
Oddajte jih v šolski knjižnici.
Vsak učenec lahko sodeluje z največ tremi prispevki.

Po zaključku natečaja bo na hodniku razstava stripov, najboljši prispevki pa bodo tudi nagrajeni.


Učenci  izdelajte strip z ekološko tematiko:
skrb za naše okolje, naš planet, ravnanje z odpadki, onesnaževanje okolja, skrb za čisto vodo in čist zrak ...


Bodite ustvarjalni, zabavni, odštekani, iznajdljivi in pustite domišljiji prosto pot!

petek, 07. november 2014

ŠPORTNI DAN - IGRE Z ŽOGO

V sredo, 5. novembra 2014, smo imeli šesti razredi športni dan.
Ob 8.20 smo učenci 6. a, b in c že nestrpno pričakovali začetek iger. Nismo čakali dolgo, ko so že napovedali prve tekmovalce. V prvih dveh delih telovadnice so fantje igrali hokej, v zadnjem delu pa so punce igrale med dvema ognjema. Medtem so tisti, ki takrat niso tekmovali, navijali za svoj razred. Po prvih igrah je sledila malica, nato pa so se učenci preizkusili v vlečenju vrvi. Po tej igri so punce igrale hokej in fantje med dvema ognjema.  Koncu iger je sledila podelitev diplom, na kateri je vsak razred prejel eno.
Prvo mesto je zaseedel 6. b, drugo 6. a in tretje 6. c. Po podelitvi smo učenci odšli domov. Za nami je bil lep in zabaven dan.


                                                               Luna Krevs, 6. a

sobota, 01. november 2014

PRVI NOVEMBER - DAN MRTVIH

Na prvi november se spominjamo na tistih, ki so že umrli. Ta dan je tudi cerkveni praznik, ki se imenuje praznik vseh svetih. Takrat se vsi verniki zberejo pred domačim grobom in se spominjajo svojih pokojnih bližnjih. Takrat so ljudje pri grobu ali pri maši. 
Po maši župnik in ministrantje pridejo na pokopališče. Gospod pokropi grobove in skupaj zmolimo molitev za umrle. Po molitvi ljudje še sami zmolijo za umrle. Navada je, da ljudje na grobove prinesejo  Ikebane ali sveče.  Po navadi domači prinesejo ikebano in svečo, sorodniki pa sveče.

                                                                        Zvonko Mlinar, 8. a

Vir: http://www.herzmansky.si/prvi_november.html

SLADICA ZA MRZLE ZIMSKE DNEVE

Mrzli zimski večeri so kot nalašč primerni za "crkljanje" doma. Sem  pa nedvomno sodijo tudi kakšne doma pečene sladice. Zato vam v nadaljevanju razkrivam sladki recept, ki bo "izboljšal" okus vašega čaja ob večerih v toplem domačem zavetju.

1.Marcipanove rožice

Vir: Vir: http://www.poslovni-bazar.si/uploads/mandelj_kroglice.JPG
Sestavine za testo:
-250g moke
-100g masla ali margarine
-100g mletega sladkorja
-1 drobno jajce
-polovico pecilnega praška
-1 vaniljin sladkor

Postopek dela testa:
Iz navedenih sestavin zamesimo gladko testo in ga razvaljamo 3 mm debelo ter izrežemo z modelčki v obliki rožic. Lahko si izberemo tudi druge modelčke, kar nam je pač všeč. Pečico segrejemo na 180 stopinj in pečemo piškote približno 10 minut, da postanejo svetlo rjave barve. Ohlajene razdelimo na dva dela in eno polovico piškotov pomočimo v stopljeno temno čokolado in okrasimo z mandeljnovimi palčkami.

Ostale sestavine:
-
marelična marmelada za sestavljanje piškotov
-200g marcipana
-200 g temne čokolade za obliv
-mandeljnove palčke za dekoracijo

Postopek dela:
Surovi marcipan malo obdelamo s sladkorjem v prahu, da postane bolj mehak. Nato ga tanko razvaljamo med dvema plastema folije (vrečke za zamrzovanje) in izrežemo z enakimi modelčki rožice (eno polovico piškotov). Piškote, ki jih nismo pomočili v čokolado, tanko premažemo z marelično marmelado in nanje pritisnemo marcipanove rožice, jih zopet tanko premažemo in pritisnemo skupaj z čokoladnimi polovicami.

                                                                  Janja Zupančič, 8. b

petek, 31. oktober 2014

NOČ ČAROVNIC

Noč čarovnic (znana tudi kot Halloween) je praznik, ki ga praznujemo na noč 31. oktobra. 
Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu, kot na primer na Irskem, ZDA, Kanadi, Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji. To noč se predvsem otroci preoblečejo v nekaj strašnega, na primer v čarovnice, duhove, zombije, okostnjake itd. Vsi ti otroci hodijo od vrat do vrat ter prosijo za sladkarije. Tudi hiše okrasijo z bučami, pajčevinami in svečami.

Vir: http://www.shinzoo.com/category/halloween/halloween.php

Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta, proslava pa je bila namenjena bogu Sonca, včasih pa tudi gospodarju smrti (Samhainu). Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zato so se ljudje, ki jih je bilo strah, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum.
Noč čarovnic so prvotno praznovali le v katoliških preskrbljenih območjih Britanskega otočja, zlasti na Irskem. Od tam je prišlo  v 19. stoletju v Združene državah Amerike veliko irskih priseljencev. Zaradi svoje privlačnosti je bil praznik kmalu sprejet in se je razvil v pomembni festival v Združenih državah Amerike in Kanadi.
Običaj, da okrasimo bučo, prihaja iz Irske. Tam je živel tudi domišljav in skopušen Jack.  Neka zgodba pravi, da je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da 10 let ne bo izterjal njegove duše, ga je izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v Nebesa, a na vratih v Pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, katero je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico s tem pa se je začel običaj izrezovanja buč.


                                                                                                                                                              Nina Ogrin, 7. c

četrtek, 30. oktober 2014

CHRISTIANE F.: MI OTROCI S POSTAJE ZOO

Knjiga je napisana po resnični zgodbi, ki jo je doživela pisateljica.

Ko je bila še majhna deklica, je živela na vasi s svojo materjo, očetom in leto dni
mlajšo sestrico. Oče ju je vedno pretepal. Živela je v vasi, oddaljeni od mesta.
Ko pa je imela 4 leta, je oče dobil službo v oddaljenem mestu. Živeli so v bloku. 
Kot je v  knjigi predstavila blok, je bil grozen, hodniki so smrdeli, peskovnik je bil čisto
polulan od malih in velikih otok. V tem mestu so te imeli radi, če si pretepa ljudi in bil strog z njimi. Kmalu po selitvi je tudi pisateljica postala takšna. Že je hodila v šolo, dobila je nove prijatelje in vsak dan je bolj ugovarjala učiteljem in prijateljem. Imela je 10 let, ko je začela kaditi. Doma jo je oče vedno bolj tepel, ona pa mlajše otroke. Ponovno so se preselili. V Berlinu je hodila v nočne klube, kjer so kadili in pili. Vedno manj je hodila v šolo in vedno več v klube. Imela je 12 let, ko je začela uživati drogo. Kamorkoli je šla, je imela pri sebi brizgo z drogo. Med poletnimi  počitnicami je šla na vas k babici, kjer je nekoč živela. V tistem tednu je čisto pozabila na drogo, tablete, pijačo in cigarete. Ko se je vrnila, je bil njen fant že čisto zasvojen, ni hodil v klube temveč je drogo nabavljal na železniški postaji Zoo.
Živela sta od droge. Ko je njena mati ugotovila, da njena hči uživa drogo, sta takoj začela z ovajanjem (njen fant in ona, pomagala jima je njena mati). 7 najdaljših dni in noči. Smrdela je, ni čutila telesa ... Po enem tednu odvajanja sta  šla na sprehod po mestu, srečala sta prijatelje in :"… saj ne bo škodilo če malo probava". spet sta začela uživati drogo, spet sta začela nabavljati na postaji Zoo in bila tam ves dan. Spet je šlo vse od začetka, cigareti, droga, pijača, razne  tablete ... Ponovno so bile poletne počitnice in njena mati je želela, da ostane več  tednov pri babici, da bi se ponovno odvadila droge. Vrnila se je s počitnic, bila je čista. Dobila se je s fantom, ki pa je bil še vedno zasvojen z drogo.

Mislite da se je ponovno zasvojila? Jo je fant silil v drogo? Preberite knjigo in
izvedeli boste.
Jaz sem si izbrala knjigo zaradi naslova in obnove. Knjiga mi je bila zelo všeč, saj je napisana po resničnih dogodkih in ker nam je pisateljica zaupala svoje otroštvo.
Upam, da bo tudi vam všeč. 

                                                                              Janja Zupančič, 8. b

sreda, 29. oktober 2014

JESEN

Jesen je letni čas, ki se začne 23. septembra in traja do začetka zime, 21. decembra. Jeseni se na drevesih obarvajo rumeno, rdeče ali rjavo. Jesenski dnevi so krajši in bolj mokri, noči pa daljše kot ponavadi. Jutra so mrzla, dnevi pa niso ne prevroči in ne premrzli. Pogosto pada dež. Jesen je zelo nestabilno obdobje. Jeseni na drevesih dozori kostanj, ki ga lahko nabiramo. Dozorijo pa tudi jabolka, slive in grozdje, v gozdovih pa rastejo gobe. Jeseni se končajo poletne počitnice in prične se šola. Rastline in živali se pripravljajo na mrzlo zimo. Listi bodo, preden bodo odpadli, poslali hrano koreninam. Nekatere živali si pripravljajo zalogo hrane, druge v tem času veliko jedo. Ptice selivke se v jatah selijo na jug. Jeseni se oblečemo v toplejša oblačila, nosimo jakne, ko je zelo mrzlo, pa na glavo poveznemo kapo. Na poljih kmetje pobirajo še zadnje pridelke, v sadovnjakih nabirajo sadje. Pogosto opravilo jeseni je tudi obiranje grozdja v vinogradih. Temu delu pravimo trgatev.

Vir: Vir: http://bestdesignoptions.com/?p=12653
Jeseni praznujemo več praznikov. 1. november, ki je državni in krščanski praznik. S tem dnem počastimo spomin na umrle sorodnike in prijatelje. Dela prost dan je tudi 31. Oktobra, ko praznujemodan reformacije. Na ta dan se spomnimo Primoža Trubarja, ki je napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku.

                                                                  Stela Sitar, 8. c

četrtek, 23. oktober 2014

HARMONIKA

Ko sem bil majhen, sem hotel igrati harmoniko. Starši so mi rekli, naj malo počakam, ker sem še premajhen. Ko sem dopolnil 9 let, sem si kupil manjšo harmoniko in jo začel igrati.


Učiti sem se začel pri očetovem bratrancu Martinu Vodlanu, ki ima ansambel, ki se imenuje Viharnik. Ime ansambla Viharnik izvira iz planinskega drevesa, ki se imenuje viharnik. Ansambel Viharnik vsebuje 5 članov. Ko sem se začel učiti harmoniko, sem se učil od lahkih pesmi do malo težjih. Znam že okoli 45 pesmi. Harmoniko igram približno 45 minut na dan. Ko imam vaje pri učitelju, ponovim nekaj pesmi, in če imam večinoma prav, dobim novo pesem. Če pa nimam kaj prav, moram doma ponavljati in ne dobim nove pesmi. Na vaje hodim vsak teden ob petkih. 
Najraje igram te pesmi:
·        Bela obleka
·        Kmetič praznuje       
·        Na Golici
·        Veseli Ribničan                        
·        Veselo v Kamnik    
·        Črnolaso dekle
·        Prva harmonika …

Imamo tudi orkester, ki se imenuje harmonikarski orkester Martina Vodlana. Z orkestrom se udeležujemo raznih sejmov in prireditev. V orkestru nas je približno 35. Pred dvema letoma sem kupil veliko harmoniko, ki jo je naredil Martin Vodlan.


Harmonika ima CFB uglasitev.
Meh:
Med počitnicami pride bratranec na počitnice in skupaj igrava harmoniko. Bratranec ima manjšo harmoniko kot jaz. Ko igrava harmoniko, naju njegov brat spremlja s trobento. Bratranec, ki igra trobento, hodi v 5 razred. Drugi bratranec, ki igra harmoniko, hodi v 6. razred in se harmoniko uči pri Cirilu, ki igra v ansamblu Trio Špica. Igrati harmoniko je zelo fino, saj se pri igranju zelo sprostim in uživam.

 Ogrodje:                                                 Trobentice:                 















Moja nova harmonika je rdeče in črne barve ter ima 11 trobentic. Na mehu je narisan sončni zahod. Ima 40 tipk in 11 basov. Na prvi strani je napisano moje ime in ime ansambla Viharnik. Pod njim pa je narisano planinsko drevo viharnik. Upam da bo moja harmonika še dolgo zdržala moje igranje.                        
Če hočete izvedeti več o našem orkestru, vtipkajte na Facebook Harmonikarski orkester Martina Vodlana.


                                                                                  Zvonko Mlinar, 8. a