ponedeljek, 29. februar 2016

NA HITRO PO KAMNIKU Z LUKOM

Naše mesto Kamnik ima nešteto zanimivosti.
Recimo, če postaneš žejen, si lahko žejo pogasiš v lokalnem baru Pod gradom, nato pa se sprehodiš do Malega gradu, od koder je nepozaben pogled na to staro mesto in odlična prilika za en hiter »selfie«. Mali grad pa ni edini grad v Kamniku. Na vrhu kar strmega hriba se nahaja neverjetna nagrada vsakomur, ki »prileze«  gor, to sta lep razgled in lokal, ki ne obratuje. Še en večji, znamenitejši grad pa je grad Zaprice. Sam grad je sedaj prenovljen in spremenjen v muzej zgodovine.
Za aktivnejše, ki rajši delajo z nogami kot pa z možgani, je malo naprej tudi tekaška steza, ki vodi po gozdu okoli Zapric. Ko smo pa že pri muzejih, na naslovu Šutna 48 je tudi muzej RUDOLFA MAJSTRA. Sam še nikoli nisem bil tam, a verjamem da se notri kopiči veliko starih predmetov. Le nekaj hišnih številk nazaj pa je še en muzej, in sicer muzej JOSIPA NIKOLAJA SADNIKARJA.
Za najaktivnejše je pa tu Keršmančev Park. Tukaj se najdejo igrala pa tudi fitnes naprave.
Počasi mi že zmanjkuje časa, tako da se samo na hitro zahvalim za branje.
Pa lep dan še naprej.
                                                                                        Luka Zavasnik, 7. C

sobota, 27. februar 2016

FEJK FRENDI

Vsi imamo izkušnje s fejk frendi. Če pa jih nimaš, si seveda lahko vesel/-a.
        Kako veš, kdo so to? To so tisti, ki te izkoriščajo in te opravljajo za tvojim hrbtom.  Delajo pa se, da so tvoji BFF.
        Kaj storiti? Ne pusti se jim!!! Naj povejo slabe stvari še o sebi. Poišči si nove frende. Take, ki ne bodo nesramni do tebe. Zagotovo ne bo težko. Veliko ljudi je, ki bi te z veseljem sprejeli medse. Fejk frendom pa povej, kaj si misliš o njih. Ampak vseeno pazi, nočeš, da pride do prepira.
        Fejk frendi - podrobno: Po navadi se fejk frendi zanimajo samo zase. Hočejo biti čim bolj kul. Tvoji frendi so sam takrat, ko si še >>uporaben<<. Potem pa >>adijo<<.
        Primer: Imela sem frendico, ki je izdala vse moje največje skrivnosti. In moram reči, bila je dobra igralka. Vedno sem mislila, da je moja BFF.
http://www.schoolatoz.nsw.edu.au/wellbeing/behaviour/when-your-teens-new-best-friend-is-a-bad-influence

                                                                     Natalija Vrhovnik, 7. b

EKIPA SE PREDSTAVI - NATALIJA

Nerodna
PoštenA
Trmasta
PrijAzna
Lena
Igriva
Jamrava
UmetniškA

Ime mi je Natalija in pišem se Vrhovnik. Imam 12 let in kmalu bom 13.  Obiskujem OŠFA, hodim pa v razred 7. b.. Igram klavir v kamniški glasbeni šoli. Osnovne šole sicer ne maram preveč, moja najljubša predmeta pa sta vseeno glasba in šolsko novinarstvo. Rada imam tudi likovno umetnost. Na angleščino raje ne pomislim, saj mi sploh ne gre. Glasbeno šolo imam ob torkih in četrtkih. Poleg klavirja hodim tudi k teoriji glasbe, ki je ob ponedeljkih.
        Zdaj pa še nekaj o moji družini. Nimam bratov ali sester. Živim na Hribu pri Kamniku. To je majhna vas na vrhu hriba.
        Pa še o meni. Nosim očala, ki jih ne maram. Imam temno rjave lase, ki jih večina zamenjuje za črne. Imam tudi rjave oči. Najraje oblečem kavbojke in navadno majico s potiskom. To je vse o meni.

četrtek, 25. februar 2016

ZALJUBLJENA

http://donbaler.com/minoo12/tab:updates/filter:all/pg:6
          Mislim, da je bil že vsak najstnik kdaj nesrečno zaljubljen. Nesrečna zaljubljenost pomeni, da ti je všeč oseba, ki ti ne vrača ljubezni, ali pa sploh ne ve, da obstajaš. Priznajmo si, veliko deklet nas je za valentinovo gledalo Titanik in zraven jedlo milko ali pico ter jokalo, da nam je že skoraj zmanjkalo solz. Ali pa se zgražalo nad prikupnimi parčki na Facbooku, Twitterju, Snapchatu, Instagramu in po ulicah.
            Seveda si vsaka punca želi imeti fanta, ki jo bo imel rad, ji posvečal pozornost in podobne stvari. Fantje pa se večinoma bojijo izražati svoja čustva, saj jih je strah, da se bodo drugi fantje iz njih norčevali ali pa da jih bo dekle, ki jim je všeč, zavrnilo.
            Meni je bil nekoč všeč fant, ki sploh ni vedel, da obstajam, poznal pa je večino mojih prijateljic. Recimo, da je bil všeč veliko puncam in zato sem bila ljubosumna. Prijateljici pa sta mi pomagali, da me je opazil, in začela sem pogovor z njim. Na koncu nisva bila skupaj, saj mi ni bil več všeč, ampak vsaj vedel je, da obstajam, in to je bilo zame že dovolj.
            Včasih pa se zgodi, da ti je všeč fant, ki  že ima punco. V tem primeru ne naredi ničesar, da bi razdrla njuno zvezo. Preboli ga in bodi srečna zanj.

sreda, 24. februar 2016

MLADOST NA VELIKI LAŠNI

Danes bom pisal o dogodivščinah na Veliki Lašni in o tem, kaj delamo s prijatelji popoldne.
   Ko zjutraj vstanem, pojem in grem v šolo. Po pouku, ko čakamo na avtobus, se s prijatelji z vasi zmenimo, kdaj se dobimo. Kmalu pride avtobus in mi se usedemo ter odpeljemo domov. Ko pridemo v vas, gremo vsak proti svojemu domu.
   Popoldne pa se dobimo pri nas na dvorišču. Tam se zmenimo, kaj bomo počeli. Največkrat počnemo kaj zanimivega, npr. se vozimo s kolesom ali pa se gremo roparje in policaje. Ko se za eno stvar odločimo, to tudi počnemo.
   Opisal vam bom eno od stotih naših dogodivščin. Bila je sobota med počitnicami. Ko smo se s prijatelji dobili, smo ugotovili, da je sosedu ušla ovca. Pogledat smo šli, kje je, in našli smo jo zapleteno v mreži. Jaz sem držal ovco, soseda pa sta jo odpletla iz mreže. Ovca pa je ponorela in me vlekla za seboj. Vlekla me je po trnju, zato sem jo izpustil in pustil zbežati. Bil sem ves popraskan. Vendar nismo odnehali. Ovco smo kmalu našli in sledili smo ji v gozd. Ko nas je ovca videla, je spet zbežala, mi pa smo stekli za njo. S prijateljem sva ji sledila, ostali pa so šli po spodnji strani. Opazil sem ovco in potiho stekel za njo ter skočil nanjo, saj se tako lovi ovce. Ovca je začela teči, mene pa brcala z zadnjimi nogami. Kmalu so pritekli prijatelji in ovca ni imela več moči za upiranje. Ovco smo odpeljali v ogrado in odšli domov. Naslednji dan se nam je lastnik ovce zahvalil in nam v zahvalo dal bombone.
   To je bila samo ena dogodivščina, še veliko jih je. Meni je življenje na vasi zelo všeč. 

                                                                         Nejc Močnik, 7. a

torek, 23. februar 2016

ŠE EN NAVADEN DAN ...

Ojla! Uvoda ne bon pisala preveč na dolgo, saj mislim, da to res ni preveč zabavno.
Skratka, ime mi je Natalija. Hodim v 7.b. razred in opisala vam bom svoj običajen šolski dan.

   Kot vsako jutro, tudi danes nočem vstati. Vendar vseeno vem, da moram v šolo. Tako kot vsako jutro me babi odpelje v šolo. Res se mi ne da vedno znova, večkrat na dan, hoditi po stopnicah gor, vse do tretjega nadstropja, in nazaj.
   Ponedeljek. Jej, prva ura je likovna. In jaz obožujem likovno. Ampak to ni edina super stvar v tem dnevu. Danes ni na urniku ne angleščine ne športne. Likovna traja dve uri. Zato tudi malicamo tam in učiteljica želi, da smo med malico tiho. Sama nimam nič proti. Tretja ura je slovenščina, nisem posebno navdušena, a mi je tako ali tako vseeno. Hvala Bogu, da se ura ne vleče tako dolgo. In že je zgodovina, nisem preveč žalostna, ampak sem še vedno zaspana in ni mi pretirano všeč raziskovanje učbenika. Zadnja ura je matematika, res, ne bom skrivala, ni mi všeč. Moje šestilo kar stavka in noče narisati lepe krožnice (kar me zelo jezi).
   In končno, konec pouka. Le domače naloge imam čez glavo ...                                                                                                                       Natalija Vrhovnik, 7. b

PESEM O PRIJATELJSTVU

Prijatelj − neke vrste kažipot je za življenje,
prijatelj − uresniči ti vse skrite želje.
Prijatelj, moč ima, da te pogreje,
že ko prvič srečaš ga − ljubezen ti vseje.

Ko še otrok si,
se skoraj ne zavedaš,
kako na prijatelja močno si navezan,
kako z ljubeznijo nanj gledaš.

A nekoč vsi bomo odrasli,
takrat bomo z občutkom
vsi spoznali,
da kljub vsem temnim trenutkom,
prijatelja od sebe ne bomo odgnali,
temveč ga radi poslušali,
in z njim do smrti radi klepetali.


             Miha Okorn, 5. r.,  PŠ Vranja Peč 

četrtek, 18. februar 2016

LIKOVNO SNOVANJE, NAŠ PRILJUBLJEN IZBIRNI PREDMET

Pri likovnem snovanju spoznavamo različne likovne materiale in orodja. Spoznavamo tudi slikarske tehnike, kot so olja, akrili, akvareli, pasteli, krede ... Oblikujemo iz različnih kiparskih materialov, rišemo na svilo, platna, papir in steklo. Izdelujemo uporabne izdelke, npr. ovitke za telefon, svečnike, magnetke in okvirje za slike. 
   Navdušeni smo nad lepimi izdelki, ki nastanejo na koncu kot nagrada za trud.

      Vita Vodnik in Nina Čehić, 9. a, Neža Strehar, 7. c




sreda, 17. februar 2016

JUNAKI 5. RAZREDA IZ NEVELJ (2. del)

JUNAKI 5. RAZREDA IZ NEVELJ (1. del)

Na Podružnični šoli Nevlje se učenci 5. razreda zelo dobro razumemo. Kar malo mi je žal, da se drugo leto selimo na matično šolo. Tukaj vam bom na kratko opisal svoje sošolce in sošolke.

   Moj najboljši prijatelj je Jaka D.. Zelo hitro teče in obožuje košarko. Rada se druživa in upava, da bova tudi drugo leto skupaj v razredu.
   Predsednica našega razreda je Sara. Zelo lepo riše, in ko imamo težave, se obrnemo nanjo.
   Imamo tudi dvojčka, Mašo in Marka. Oba zelo dobro govorita angleško in sta najstarejša v razredu in celo na šoli. Dobro se razumemo in smo prijatelji.
   Nato je tu še nekdo, ki dobro govori angleško - to je Erik. Z Jakom D. se včasih skrijeta in me ustrašita. Dobro se razumeva in se rada pogovarjava o video igricah. 
   Lepo pa riše Zala, ki je tudi sicer pridna učenka. Gaja je najverjetneje najpametnejša punca v razredu in vsem rada pomaga. Žiga igra harmoniko in obožuje avtomobile.
   Maj se rad vozi s kolesom in na njem dela trike. Jaka Ž. prav tako rad vozi kolo in se druži z Majem. 
   Monika in Tia se dobro razumeta in lepo rišeta. Karin se dobro razume s Tio in Mašo. 
   Jaka O., Luka in Tim so zelo dobri prijatelji in dobri športniki. Marko hitro teče in obožuje košarko. Matica kličejo Mato, obožuje pa avtomobile. Vita je dobra športnica in zato trenira triatlon. Za Žana pa pravijo, da je umetnik.
   Imamo pa seveda tudi učiteljico, ki ji je ime Neža. Zelo je prijazna in je z nami šla tudi v Savudrijo, kjer je bila učiteljica plavanja. 
   Ojoj, nekoga sem pozabil, a ne vem, koga ... V našem razredu nas je 22 (z učiteljico vred). Oh, zdaj pa že vem, kdo je ta, ki se skriva. Berite naprej, pa boste izvedeli.
   To sem jaz! No, jaz sem pa Matevž in sem pravi knjižni molj. Rad imam lokostrelstvo in zdaj čakam, da se spet začnejo treningi.

Zdaj veste, kdo smo junaki petega razreda, in upam, da vam je bil moj članek všeč. 


                                                   Matevž Keber, 5. r., PŠ Nevlje  

sobota, 13. februar 2016

PUST ŠIROKIH UST

   V torek, 10. 2. 2016, je bil pust. Ta praznik pa nismo praznovali le doma, temveč tudi na naši šoli. Otroci se vsako leto veselijo, zato je dobrodošlo v šolo priti našemljen.
   Vsako leto večina otrok nestrpno čaka ta veseli praznik, pust. Le kdo nima rad nasmejanih in za humor razpoloženih ljudi? Malokdo. Zato se vsako leto na drug dan praznuje pust. Otroci se našemijo, se veselijo in pobirajo denar ter sladkarije. 
   Na naši šoli smo imeli tako letos kot vsako leto zelo veliko izvirnih mask. Seveda, najprej se je treba malce učiti, potem pa se učenci na razredni stopnji v spremstvu učiteljic odpravijo po Kamniku.    Ko pa se konča pouk, vsi nestrpni odhitijo od hiše do hiše, si kaj prislužijo, kaj zapojejo ... Skratka, ta dan je za večino ljudi super. 
   Okoli petih pa se začne znamenita povorka. Po mestu spustijo znamenitega kamniškega mamuta, za katerim korakajo mažoretke, godba in številne pustne maske. Po koncu povorke je podelitev nagrad za šest najboljših maškar leta.
   Ko se vsi veseli in utrujeni obenem vrnemo domov, lahko rečemo, da smo preživeli še en čudovit dan. Z nasmeškom na obrazu zaspimo in nestrpno čakamo naslednji dan.

                                Agata Prepeluh, 5. a

petek, 12. februar 2016

TEHNIŠKI DAN - POKLICI: KLINIČNA PSIHOLOGINJA

   Predstavila vam bom delo klinične psihologinje.
   Z majhno skupino smo obiskali zdravstveni dom in se pogovarjali s psihologinjo. Postavila sem ji nekaj vprašanj in z veseljem je odgovorila nanje. 
   Za ta poklic moraš imeti voljo. Potrebuješ čas, umirjenost in veselje do dela - do pomoči drugim. Za ta poklic se je odločila zato, da bi lahko pomagala ljudem. Šolala se je kar nekaj časa in pravzaprav se še vedno. Veliko ljudi zanima, kako da je težave pacientov ne prizadanejo. Odgovorila je, da to pride z leti in da so v šoli namenili kakšno uro tudi temu. Več psihologom pomaga, da se o težavah pacientov pogovarjajo s svojim supervizorjem (nadrejenim), če seveda pacient to dovoli. Dodala je še misel, da se mora v paciente vživeti, vendar ne doživljati njihovih težav. Njen delovni dan traja osem ur (eno uro več kot v ostalih zdravstvenih domovih). Plača kliničnega psihologa znaša okoli 1500 evrov, odvisno od njegove stopnje izobrazbe. Šolanje za psihologa je kar naporno in težko. Vsi mislijo, da je to samo "piflanje", vendar je kar veliko predmetov povezanih z logiko. Klinični psihologi lažje dobijo službo kot navadni. 
   Dobila sem vtis, da je to služba za sočutne in delavne ljudi.

                                                                        Ajda Kličić, 8. c

ŽIVJO, POČITNICE!

Učenci, bližajo se počitnice in za vas sva nekaj pripravila. Misliva, da bo branje prava poslastica.
Ker oba veva, da boste vsi neizmerno pogrešali šolo in pouk (in punce), 
vam ponujava nekaj možnih počitniških dejavnosti.
Pa začnimo, za začetek sva pripravila vsakodnevno branje.
Lahko se tudi sprehajate po parku ali po mestu, skratka kjerkoli.    
Lahko greste v hribe, se tam utaborite in berete knjige.
Če pa niste ravno tip za branje, pa je vseeno veliko možnosti/dejavnosti, ki se jih se lahko udeležite za preganjanje dolgčasa.
Recimo, lahko greste kolesarit ali pa tekmujete s prijatelji, sorodniki itd..
Seveda se počitnice ne smejo končati brez poštene porcije igranja igric.  


                                                                    Luka Zavasnik, Kiar Zupanc, 7. c

četrtek, 11. februar 2016

PRIREDITEV OB PREŠERNOVEM DNEVU

    Nastopajoči smo se dolgo pripravljali na prireditev ob kulturnem prazniku. Na pamet smo se učili pesmi, vadili v pevskem zboru in se naučili celoten program. Naš dan se je začel z generalko na preduri.
     Kmalu pa se je prvo uro začelo pravo dogajanje. Za uvod je pevski zbor zapel himno. Predstavo smo nadaljevali z recitacijo pesmi o ljubezni in o prijateljstvu. Takrat sem imela največjo tremo jaz, kajti recitirati sem morala svojo pesem o prijateljstvu. Ko smo odpeli himno, sem se morala prebiti čez vse pevce, nato pa sem počakala, da so me najavili, in prišla na oder. Nadaljevali so s recitiranjem  Prešernovih pesmi in pesmi Andreja Rozmana Roze. Pel je tudi mladinski pevski zbor, ob katerem smo se starejši zelo zabavali, ampak ne pa posmehovali. Zabavno nam  je bilo zaradi besedil pesmi, ki so jih peli. Učenci so zaigrali tudi na flavte in klavir. Po vsakem nastopu pa je Maja, učenka devetega razreda, povedala nekaj misli o  kulturi. Prišla je druga ura in vse je potekalo enako, tudi trema se ni nič umirila. Po koncu ure  je prišel čas malice in nastopajoči smo se vrnili v razrede, kjer smo pojedli. Spet smo se vrnili na svoja mesta v jedilnico in tretjo uro, ki je bila tudi zadnja ura nastopa, ponovno vse ponovili. Zadnjo uro so bili gledalci najbolj pridni, to so bili učenci prvega, drugega in tretjega razreda. Ko se je prireditev končala, smo se utrujeni vrnili k pouku.
       Vse je bilo spet običajno, a vseeno sem imela le eno uro pouka, pa še to je bil šport. Tako sem zabavno preživela 8. februar. Si se tudi ti imel lepo?


                                                   Sara Kolar, 7. c




EKIPA SE PREDSTAVI - NEJC

Neustrašen
Energičen
Jezikav
Cenjen

Pozdravljeni, bralci!

Sem Nejc Močnik in živim na kmetiji, zato je moj hobi pomoč staršem na kmetiji. Pomoč pomeni, da npr. namesto staršev navozim seno v hlev ali pa dam živini jesti. Moja najljubša žival je krava, všeč mi je zato, ker daje mleko. Moje najljubše sadje je jabolko, všeč mi je zato, ker ima dober okus in ker ga uporabljamo za različne sladice. Moj najljubši šport je kolesarjenje, imam tudi gorsko kolo, saj je okoli naše vasi veliko hribov. Moj hobi je tudi izdelovanje različnih stvari iz lesa. Nazadnje sem izdelal mlajšemu bratu skedenj za igrače. 

Upam, da vam bodo moji članki všeč.

EKIPA SE PREDSTAVI - ALJAŽ

Aktiven
Lačen
Jasnoviden
Alergičen na izdajalce
Življenjski

Ime mi je Aljaž. Moji hobiji so igranje igric, gledanje televizije, druženje s prijatelji  in igranje z mojo mlajšo sestrično. 

PUSTNI UTRINKI - TEHNIŠKI DAN


petek, 05. februar 2016

EKIPA SE PREDSTAVI - SARA K.


EKIPA SE PREDSTAVI - KIAR


EKIPA SE PREDSTAVI - SARA L.


EKIPA SE PREDSTAVI - LUKA LEV


Len
hUmorističen
aKtiven
zAbaven     



             Ime mi je, kot ste najbrž že ugotovili, Luka Lev Zavasnik. Star sem 12 let.
V prostem času grem rad ven, igram računalniške igrice ali berem stripe (Alan Ford). Menim, da imam kar nekaj prijateljev, nekateri od njih tudi obiskujejo izbirni predmet šolsko novinarstvo. Obiskujem šolo OŠFA, na kateri sem spoznal tudi večino sedanjih prijateljev.
Treniram Namizni tenis (po domače ping pong) v šolskem klubu. Pogosto hodim ven s prej omenjenimi prijatelji. Nedolgo nazaj sem dobil nalogo, da vsak dan sprehodim sosedovega psa, ki je mešanica volka in nemškega ovčarja. Upam, da boste prebrali še kakšen moj članek.