četrtek, 21. april 2016

OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT, 18. 4. 2016

  Za nami je zanimiv dogodek, in sicer se je v ponedeljek, 18. 4. 2016, v Kamniku, v domu kulture, odvijal občinski otroški parlament.


Kamniški parlamentarci
   Imeli smo kar nekaj zanimivih gostov. Obiskali so nas Lan Vošnjak iz urada Varuha človekovih pravic RS, Anja Koželj, soc. delavka iz CSD Kamnik, Marko Puschner s Fakultete za družbene vede in  Žan Potočnik, predstavnik dijaške skupnosti GSŠRM. Program je potekal po vnaprej določenem vrstnem redu. Ob 9h so predstavili vse goste, nato pa so nam še pojasnili potek dneva oz. dnevni red. Ob 9.30 se je začelo delo v skupinah. Udeleženci so delali plakate na različne teme, ki jih bom predstavila kasneje.
Izdelovanje plakatov je potekalo do 10.45. Sledila je malica pred Domom kulture Kamnik. Po njej nas je pozdravil kamniški župan, g. Marjan Šarc, parlamentarci iz CIRIUS-a pa so predstavili ugotovitve in vtise z regijskega in nacionalnega otroškega parlamenta. Temu so sledile predstavitve posameznih skupin, po tem pa smo še najmanj 10-15 min namenili pogovoru o temi in predlaganju rešitev za probleme.
     Prvi plakat je bil na temo medgeneracijskega sodelovanja. Govorili smo o spodbujanju druženja ljudi vseh starosti in medsebojni pomoči. Kot morajo npr. starejši razumeti nas, si tudi oni zaslužijo naše razumevanje. Omenjeno je bilo, da smo mlajši nespoštljivi do starejših, npr. nekateri učenci nimajo spoštovanja do učiteljic. Prav tako pa je bilo slišati mnenje, da nas, mladih, starejši ne poslušajo.
Pogovor o samopodobi
     Drugi plakat pa je govoril o vzgoji in družini. Tema pogovora je bila precej podobna prvi, le da smo dali v pogovoru več poudarka vzgoji. Poudarjeno je bilo, da starši morajo otrokom postavljati omejitve, čeprav tega ne maramo vedno, da so nekateri razvajeni in slabše vzgojeni otroci. Ravno ti imajo v mladostniškem obdobju več težav.
Potem smo se osredotočili na samopodobo. Ugotovili smo, da večina od članov otroškega šolskega parlamenta nima dobre samopodobe oz. si nismo všeč. Odkrili smo, zakaj ima večino najstnikov slabo samopodobo. Večinoma so krivi mediji, stereotipi, photoshop, TV in večina znanih osebnosti. Kot vidimo, je veliko slavnih oseb na TV-ju in različnih socialnih omrežjih. Zvezdniki so po mnenju večine najstnikov ''ideal lepote''. Veliko najstnikov se dandanes zgleduje po zvezdnikih in ravno zaradi tega, ker ne izgledajo kot oni in se primerjajo z drugimi ljudmi, mislijo, da ne izgledajo dobro, da so debeli itd.. Slaba samopodoba velikokrat vodi tudi v različne bolezni, kot so depresija, anoreksija, bulimija in prenajedanje. Mladi začnejo škodovati sami sebi z rezanjem in podobno.  Midve sva mnenja, da nima smisla skrbeti glede tega, kako kdo zgleda, saj smo vsi lepi na svoj način.
Pogovor o medgeneracijskem sodelovanju

Naslednja tema je bila zasvojenost. Današnje dni veliko ljudi zapade v droge in alkohol. Poznamo pa še eno vrsto zasvojenosti, zasvojenost z internetom, telefonom. Ta je ena najpogostejših težav v današnjem svetu, s katero se srečujemo tudi najstniki. Imamo slabe in dobre vrste zasvojenosti, na primer zasvojenost s športom, risanjem, glasbo …, čeprav smo na koncu ugotovili, da so vse zasvojenosti slabe, saj zaradi pretirane preokupacije z neko zadevo opustiš skrb za druge, v življenju pomembne stvari. Za šolo, delo, prijatelje, družino, osebno higieno, zdravo prehrano … Ljudje se velikokrat sramujejo svoje zasvojenosti z drogami oz. alkoholom, medtem ko je zasvojenost z delom ali športom včasih izpostavljena kot nekaj dobrega. Takega človeka včasih celo občudujejo.
Nato smo se premaknili k medijem in tehnologiji. V zadnjih letih so vsi povsem obsedeni s telefoni in računalniki. Najstniki cele dneve preživimo na socialnih omrežjih, kot so Facebook, Snapchat, Instagram, WhatsApp, Skype … Sicer je to dobro za komunikacijo z ljudmi, ki živijo zelo daleč stran ali v drugi državi, vendar škoduje medsebojnemu odnosu med najstniki. Je dobro tudi za spremljanje novic in dogodkov, ki se zgodijo po drugih koncih sveta, in nam omogoča različne stvari, ki jih 20 let nazaj morda nismo mogli početi.


Skupine so poročale o svojih razmišljanjih, težavah in možnih poteh za rešitev težav mladostništva.


Naslednje so prišle na vrsto težave človeštva, kot so na primer terorizem, pomanjkanje vode in begunci. Vemo, da je eden največjih problemov v današnjem svetu lakota in primanjkovanje vode. Zadnjih nekaj mesecev se je tudi veliko govorilo o beguncih in terorističnih napadih v Bruslju in Parizu. Ostali problemi so tudi stereotipi, rasizem, homofobija, seksizem, neenakopravnost in tako dalje.
     Za konec pa smo dali besedo še gostom, ki so o tem veliko povedali, hkrati pa dodali, da so se v naši družbi dobro počutili in se tudi marsičesa naučili. To je bil lep in prijeten zaključek.   

                                                     Sara Kolar in Sara Lesjak, 7. c

Ni komentarjev:

Objavite komentar