četrtek, 16. november 2017

FRAN ALBREHT - VEČ KOT LE SLOVENSKI PESNIK

Ker se bliža 17. november,  Albrehtov dan, sem se odločila, da vam ga predstavim ter vam povem nekaj o tem, kako je živel mož, po katerem nosi ime naša šola.
Vir: http://www.slovenskenovice.si/tags/fran-albreht

Pesnik se je rodil 17. novembra 1889 v tedanji Savinjski, sedaj pa Prešernovi ulici.
Ustno izročilo pravi, da je bil že v otroštvu zelo miselno razvit, zelo dober pa je imel tudi spomin. Prvih pet let v osnovni šoli je bil odličen učenec. Po končani osnovni šoli je šel v srednjo šolo v Kranj, saj je bil izjemno nadarjen, njegovi straši pa so pričakovali, da bo postal spoštovan gospod.

Vir: https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=
Fran%2520Berneker&page=2
Da ga je poezija zanimala že v srednji šoli, kažejo njegovi (žal neuspešni) poizkusi poezije. 
Pisal je tudi za šolski časopis, kjer se je skrival za psevdonimom Rusmir, redkeje tudi za imeni Studen in Marko Studen.
Radi ali ne, so se morali njegovi starši sprijazniti s tem, da njun sin ne bo 'gospod'. Fran se je jeseni leta 1909 odpravil na Dunaj na študij prava, ki si ga je plačal s svojo doto. S študijem je leta 1912 predčasno odnehal.
Leta 1919 se je za stalno nastanil v Ljubljani s svojo ženo Vero Kesslerjevo, s katero sta se istega leta tudi poročila. Pripomogel pa je tudi k slovenskim časopisom, saj je bil urednik več od njih. Okupacijo je dočakal v Ljubljani in moral leta 1942 in leta 1944 v internacijo (prisilno bivanje pod nadzorom) v Dachau. Istočasno je bila v internaciji v Rawensbrücku tudi njegova žena Vera. Obadva sta se po izpustitvi vrnila v Ljubljano, Fran Albreht pa je postal predsednik slovenske prestolnice. 

Rojstna hiša Frana Albrehta. Vir: http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/17

Po vrnitvi je še vedno pisal za časopise, kritike in ocene gledaliških iger, mnogi članki in razprave …
Umrl je 11. februarja leta 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
V naši javnosti se je najprej pojavil kot pesnik. Pripomogel pa je tudi k prevajanju mnogih gledaliških iger.



Upam, da ste izvedeli kaj več o Franu Albrehtu, saj je bil velik pesnik in res pomemben za slovensko kulturo.
Za konec pa bi vam rada predstavila še eno (po mojem mnenju) najboljših njegovih pesmi.

Pesem samotnih

Na okno trka življenje
In mi stopamo kakor jetniki,
uklenjeni vase, iztrgani vsemu,
po izbi počasi počasi počasi
Mi stopamo kakor jetniki,
Zasenčena čela, zastrti pogledi
Uklenjeni vase, iztrgani vsemu;
Ljubezni, življenju in domovini
ter iščemo V naših možganih
je polno vprašanj. –

In zunaj kriči življenje
in trka na okno
in vabi.

                                                           Anuša Pavlič, 7. b

Ni komentarjev:

Objavite komentar