petek, 30. marec 2018

VELIKA NOČ

Prva nedelja po spomladanski polni luni je Velika noč. To je največji krščanski praznik.

Vir 
Krščanski svet takrat praznuje praznik Kristusovega vstajenja. Verniki to proslavljajo z besedo aleluja – Kristus je vstal!
Prvi praznični dan je veliki petek, ko je Kristus ob 15. uri umrl na križu in je zato postni dan. 


Vir
V spomin na ta dogodek verniki naslednji dan, na veliko soboto, simbolično prinesejo velikonočne jedi v cerkev na blagoslov. Velikonočne dobrote prinesejo v pleteni košari.
Potica je simbol Kristusove trnjeve krone, hren so žeblji, s katerimi so Kristusa pribili na križ, pirhi pa predstavljajo Kristusove kaplje krvi. Vse te dobrote pojedo na velikonočno jutro v družinskem okolju.

Želim vam lepe velikonočne praznike!

                                            Raj Martin Bohte, 5. b

četrtek, 29. marec 2018

KULTURNI DAN TREJTEŠOLCEV


V sredo, 7. 3. 2018, smo imeli kulturni dan. Šli smo v rojstno hišo Rudolfa Maistra, na grad Zaprice in v Šolo Idej. 
V rojstni hiši Rudolfa Maistra smo poslušali gospo Alenko. Ko je nehala pripovedovati, smo si lahko ogledali stvari. 

Potem smo odšli v šolo na malico. Ko smo pojedli, smo odšli na grad Zaprice. Tam nas je že čakala gospa Janja. Popeljala nas je po prostorih. 

Povedala je veliko zanimivosti, in če nas je kaj zanimalo, smo jo vprašali. Šli smo tudi v prvo nadstropje in tam tudi veliko izvedeli. Potem smo odšli v Šolo Idej. Tam nas je že pričakovala gospa Nataša. Kazala nam je slike raznih slikarjev in slikark. Lahko smo si sami ogledali slike in mozaik Rudolfa Maistra. 
Na koncu smo šli še malo po Šutni. Ko smo prišli v šolo, smo v zvezke risali miselni vzorec. V podaljšanem bivanju smo se z našim učiteljem veliko pogovarjali o današnjem dnevu.

                                                                 Lucija Sluga, 3. a

sreda, 28. marec 2018

MOJA ŠOLA

Vir
Naša šola se mi zdi zabavna,
ker njena streha ni nič ravna.
Ko zjutraj slišim prvi zvonec,
želim si, da bi bil že konec.

Pri pouku sedim z veliko težavo,
v glavi pa imam le večerno zabavo.
Dosti imam teh otroških norosti,
želim se naučiti novih modrosti.

Pisal, poslušal bom in sodeloval,
pred sošolci pa se ne bom nikoli bahal.
Takšen učenec je staršem v veselje
jaz pa imel bom lepše življenje.


Aljaž Banko, 6. a   



torek, 27. marec 2018

ČISTILNA AKCIJA

Vsi učenci smo se zbrali,
da smeti bi vse pobrali.
Razdelili smo se v skupine,
zraven pa dobili še rokavice fine.

Prečesali smo okoliške gozdove,
bolj pogumni pa tudi rečne bregove.
Veliko stvari ljudje vržejo stran,
O tem bi lahko govoril cel dan.

Ko videl sem kako narava trpi,
zmenili smo se s sošolci vsi:
za papirčke, plastenke in podobne stvari
pravi naslov je le koš za smeti.

Aljaž Banko, 6. a



sreda, 21. marec 2018

MOJ IZLET V WOOP

Naj na začetku povem vsem, ki še ne veste, kaj je Woop – to je največji park s trampolini v Sloveniji.

Vir: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/zabava/trampolin-park-woop/
Sobota se je zame začela čisto običajno. Kot ponavadi sem vstal, se preoblekel in peljal na sprehod svojega psa. Ko sem prišel s sprehoda, sem vprašal mami, če bi šel lahko s sošolcem v Woop. Mislil sem, da bo rekla ne, a je rekla, naj vprašam sošolca, ali ima čas. In sem ga vprašal. Rekel je, da gre lahko in da se bomo še dogovorili. 
Čez nekaj časa je prišel k meni in skupaj smo odšli v Ljubljano. Ko smo prišli v Woop, je bila zelo velika gneča, saj je bila sobota. Kupili smo zapestnici, nogavic pa ne, saj sva jih že imela. Nek drug sošolec naju je namreč povabil na rojstni dan v Woop in sva jih dobila že takrat.
Ko smo vse plačali, smo odšli v garderobo, kjer so omarice in velik TV, ki predvaja varnostni video. Ko smo si ogledali video, smo ugotovili, da imamo še 20 minut. Odšli smo v bar Woopi v zgornje nadstropje, s katerega je dober razgled na celoten woop. Končno je bila ura 13 in smo lahko začeli skakati. Seveda je bilo pred začetkom skakanja še obvezno skupinsko ogrevanje, potem pa akcija. V parku je ogromno trampolinov, bazen s penicami, zelo dolg trampolin in dva trampolina, s katerih lahko ciljaš na koš. Imajo pa tudi veliko zračno blazino, na kateri so stolp, s katerega lahko skačeš, cirkuška gugalnica in vrv za hojo. Za ljubitelje iger imajo tudi polje za med dvema ognjema.
Ko je potekla ura skakanja, smo odšli še na pico v picerijo Papparoti. Ko smo prišli domov, sem moral narediti še plakat.
Za konec dneva je nato sošolec, s katerim sem odšel v Woop, še prespal pri meni.
                                                            
                                                                             Anej Kladnik Volf, 5. b

petek, 09. marec 2018

ŠE NEKAJ POČITNIŠKIH UTRINKOV

Vir: https://www.birkebeiner.org.au/skate_poles_kids/
Svoje počitnice sem preživel zelo lepo. Večino časa sem se sankal in bil doma. V nedeljo sem šel prvič v življenju v kino v Kolosej. Tam sem si ogledal film Bikec Ferdinand. Ko se je film končal, smo šli domov. Nato smo odšli v terme Snovik. Tam smo se kopali 2 uri in 10 minut, med plavanjem sem se zelo zabaval. Ko smo prišli domov, sem bil zelo utrujen.
Naslednji dan je prišel k meni moj prijatelj Filip. Ko je odšel domov, smo se šli sankat s prijatelji.
Tako sem preživel svoje počitnice.
                                                                David Gorinjac, 5. b


Med zimskimi počitnicami smo šli z bratcem Brinom, babico in dedkom na smučanje v Kranjsko Goro. 
Naš apartma je bil zelo velik in z balkona smo imeli lep razgled na smučišče. Naši sorodniki, otroci Lovro, Liam in Zara, mama Sandra in oče Jernej, so ob petih prišli ki nam na palačinke. Zvečer smo skupaj odšli na nočno sankanje in smučanje. 
Vir: https://www.thegentlemansjournal.com/6-steps-to-cross-country-skiing/
Naslednji dan jutraj smo pojedli zajtrk in odšli smučat. Najprej smo šli na položno progo (moj bratec Brin se še uči smučati), nato pa sva šla z dedom na sedežnico in se spustila po strmi progi. 
S sedežnice mi je padla palica, dedu pa očala. Na srečo sta mi palico prinesla neka fant in punca, deda pa je našel svoja očala. Ko sva se vrnila s smučišča, smo šli z babico in Brinom v apartma. 
Zadnji dan smo se odpravili v Rateče teč na smučeh. Proga je bila zelooo dolga. Ob progi smo videli vlečne pse, ki so tekmovali in na saneh vlekli svoje lastnike. 
Z Brinom sva se igrala, da je deda volk, midva pa zajca. Hitro sva tekla na smučeh in mu ušla. Naredili smo veli krog - v dveh urah smo pretekli kar devet kilometrov. Nato smo odšli v Ljubljano k noni na kosilo.

                                                                    Neža Kokalj, 5. b


četrtek, 08. marec 2018

POČITNICE NA SEJŠELIH


Letos sem zimske počitnice preživela na otoku Sejšeli.

Sejšele sestavljajo trije otoki: Mahe, La Digue in Praslin, mi pa smo stanovali na otroku Mahe. Opisala bom dan, ko smo odšli na otok La Digue. 
Zjutraj smo vstali in pojedli zajtrk, potem pa smo se odpravili v pristanišče. Tam smo se vkrcali na katamaran. Ker nismo mogli direktno na La Digue, smo se morali ustaviti na Praslinu in prestopiti na ladjo, ki pelje na La Digue.

Na otoku smo si najprej izposodili kolesa in se odpeljali na izlet po otoku. Peljali smo se čez prelaz in spustili do morja, ki je bilo močno vzvalovano. Tam smo se kopali. Ko smo videli, koliko je že ura, smo se odločili, da gremo na kosilo.
Po kosilu smo odšli v neki park, kjer bi se lahko kopali, vendar smo si samo namočili noge, saj je bila voda zelo topla. Nato smo odšli v pristanišče in se vkrcali na ladjo. 
Na poti domov smo videli leteče ribe in delfine. Letošnje zimske počitnice so mi bile zelo všeč.
                                                                                                     Nina Krt, 4. b


sreda, 07. marec 2018

KAKO SKRBETI ZA HRČKA


Danes vam bom predstavila, kako skrbeti za hrčka. Sama imam pritlikavega ruskega hrčka. Kar bom napisala, velja za to vrsto hrčka.  
Vir: https://www.lopolis.si/?MeniZgorajID=5&MeniID=65&StranID=109

1. ZGODOVINA RUSKEGA PRITLIKAVEGA HRČKA
Ruski pritlikavi hrček  je bil odkrit leta 1902 v Tuvi. Odkril ga je W. C. Campbell na področju Kitajske in Rusije.

2. HABITAT ALI ŽIVLJENJSKI PROSTOR
V stepah vzhodne Azije koplje rove tudi do enega metra globoko. Rovi so nastlani z ovčjo dlako, ki jih pozimi varuje pred mrazom. Njihova konstantna temperatura je pribl. 16 °C.

3. VRSTA IN SPOL
Pred nakupom hrčka se moramo najprej odločiti za vrsto in spol. Ko se odločimo za vrsto, se pozanimamo o boleznih in virusih, ki jih ta vrsta lahko dobi. 
Zelo pomembno je, da pogledamo bolezni in viruse, saj mogoče vrsta hrčka, ki bi jo imeli radi, ni primerna za vaše okolje. Priporočam, da si izberete pritlikavega ruskega hrčka in da se ne odločite za roborovskega hrčka. Seveda so ti zelo luštkani in majhni, vendar so zelo zahtevni. Sama sem imela roborovskega hrčka in mi je umrl po pol leta, saj mu nisem nudila dovolj stvari, ki jih je potreboval, ker se nisem dovolj pozanimala.  

4. PRIPOMOČKI ZA NEGO HRČKA
Če želite, da bo vaš hrček čist in da ne bo imel garij, mu kupiti eno od zobnih ščetk, ki so navadno za ljudi in so zelo nežne - na primer CURAPROXovo  ultra soft krtačko.

5. PRIPOMOČKI V NJEGOVI ALI NJENI KLETKI
Najprej moramo kupiti dve posodici za vodo in hrano. Namesto ene posodice lahko kupite tudi napajalnik, ki pa mora biti namenjen prav hrčkom, saj če kupite premajhnega ali prevelikega, hrček iz njega ne bo mogel piti. Druga stvar, ki jo potrebuje hrček, je majhna hiška, v kateri bo spal. Vanjo ga položite, ko ga boste pripeljali domov, saj se bo v njej počutil varno in bo od takrat naprej v njej spal. Vse povezave do teh pripomočkov bom navedla na koncu tega opisa – izbrala sem samo najboljše. 
Kupiti morate tudi kolo, ki ga bo uporabljal, najbolje pa bo, če kupite nekakšno kroglo, v kateri teče in se zabava. Lahko kupite tudi rov, v katerem bo jedel hrano ali pa bo imel tam shrambo.

Vir: https://www.pinterest.com/explore/hamster-cages/?lp=true

6. HRANA IN PRIBOLJŠKI
Najboljša je tista hrana, ki so jo uporabljali že v trgovini. Za nasvet vprašajte prodajalca. Lahko prosite  za vzorce hrane in opazujete, kako se hrček obnaša, ko mu zamenjate hrano. Nujno morate pogledati, koliko hrane poje, in ne dodajajte mu je vsakič, ko vidite, da jo je zmanjkalo. Mogoče to pomeni, da jo je shranil v hišico ali v rov. Hrano kupite za starost hrčka.
To je vse, kar sem vam želela povedati danes. Res mi je zelo dobro pisati o živali, s katero imam izkušnje in vam tako lahko povem, kateri izdelki so zanjo najboljši. Vse za svojega hrčka sem dobila v trgovini http://www.zoohit.si/.  
POVEZAVE
KOLO 
ROVI 

                                                                                      Eva Obreza  7. b  

torek, 06. marec 2018

IZLET V LJUBLJANO - MUZEJ ILUZIJ

Vir: https://www.visitljubljana.com
V soboto smo si šli z družino v Ljubljano ogledat Muzej iluzij


V njem smo videli veliko zanimivosti, na primer slike Drakule, volkodlaka, mumije in okostnjaka, ki se spreminjajo. Zanimiv se mi je zdel tudi most, za katerega se zdi, da se vrti. Všeč mi je bil tudi vodnjak želja, po njem spustiš kovanček, ki se zelo zelo hitro vrti. Imajo tudi sobo z ogledali in dve izbočeni črti, eno krajšo in eno daljšo, ki sta pravzaprav enako dolgi.

Bistvo, ki nam ga želi pokazati muzej, je, kako sklepajo naši možgani. Stvari namreč vidijo drugačne, kakršne so v resnici.
Po končanem ogledu muzeja smo se sprehodili po starem delu Ljubljane. Všeč so mi bili grafiti, ki sem jih videl na eni od stavb. Ker je bila sobota popoldne, je bilo v stari Ljubljani veliko ljudi. 

Ti se sprehajajo, hodijo po tržnici, turisti pa si tudi ogledujejo znamenitosti.
Muzej nam je bil všeč, zato smo se dogovorili, da bomo kmalu obiskali še kakšnega. Poleti pa se bomo z ladjico peljali po Ljubljanici.

Vir: http://muzejiluzij.si/
                                                                             Filip Obradovič Golob, 4. b

petek, 02. marec 2018

ZMAGOVALEC NATEČAJA ŠOLSKE KNJIŽNICE JE LAN LUKŠA, 2. B


O KNJIGI, KI SI JE NI NIHČE IZPOSODIL

V naši šoli je obstajala knjiga, ki si je ni nihče izposodil. Pa ne zato, ker bi bila grda, strgana ali nezanimiva. Izposojena ni bila, ker je bila izgubljena.
Nekega večera, že pozno ponoči, je močno padal dež. Pihal je veter, lilo je kot iz škafa, bliskale so strele in treskal je grom. On največjem udarcu strele so se zatresle knjižne police. Knjiga na robu police se je tako prestrašila, da je padla za omaro. Za omaro je ostala vse šolsko leto. Bila je prašna in poškodovana.
Po koncu šolskega leta je ravnatelj naročil čistilno akcijo knjižnice. Tedaj so našli knjigo za omaro. Takoj so jo obrisali in zalepili. Knjiga ni bila več osamljena. Dobila je mesto na polici med drugimi knjigami in ni je bilo več strah grmenja.

                                                             Lan Lukša, 2. b


3. MESTO NA ŠOLSKEM LITERARNEM NATEČAJU


O KNJIGI, KI SI JE NI NIHČE IZPOSODIL

Nekoč je živela knjiga, ki si je ni hotel nihče izposoditi. Samevala je na najvišji polici v knjižnici. A kljub temu, da je bila v knjižnici šele en dan, je bila že vsa prašna od dolgčasa.
Na nek dolgočasen torek je v knjižnico prišel Janezek.
»O, nova knjiga,« se je začudil. »No, kar vzel jo bom,« si je rekel in šel.
Pred vrati šole ga je že čakala Anica s psičkom Švrkcem. Anica je Janezkova sestrica, Švrkec pa njun hišni ljubljenček.
Ko so prišli domov, je Janezek takoj pokazal knjigo Anici. Knjiga je bila zelo debela, saj je imela veliko strani, njen ovitek pa je bil narejen iz usnja. Na njem so bili vzorci, narejeni iz zlata. Anica in Janezek sta si jo komaj ogledala, ko jima je mama naročila, naj gresta spat. Ko sta zaspala, se je knjiga za hipec zbudila. »Aaaa,« je zazehala. »Kje pa sem?« in je spet zaspala.
Zjutraj, ko sta se Janezek in Anica zbudila, jima je Švrkec v gobcu molil knjigo.
»Kaj pa je, Švrk?« ga je zaspano vprašal Janezek. »Aha, saj res, knjigo je treba raziskati!«
»A tukaj je naslov? Velika knjiga! Tukaj pa manjka del naslova.« Janezek je že prijel del, kjer je manjkala beseda, ko je nekaj zakričalo: »Auuu!« Anica, ki se je močno prestrašila krika, je trepetajoče vprašala: »Janezek, a si bbbil to ttti?«
»Ne, jazz nisemmm bil.«
»Kaj pa mami?« je vprašala Anica.
»Ne, ona je že v službi. Saj veš, da je trgovka in da dela tudi med vikendom.«
»No ja, pozabila sem,« je rekla, »vsakemu se lahko zgodi, tudi meni.«
»Res, res, no, zdaj pa …«
»Nehajta že razpravljati, mar ne vesta, da imata v rokah pravo čarobno knjigo? Lahko vaju peljem v čas naprej ali nazaj!«
In tako so se začele pustolovščine Švrkca, dveh otrok in čarobne knjige.
                                                   Gaja Kukovec, 3. a

2. MESTO NA ŠOLSKEM LITERARNEM NATEČAJU "O KNJIGI, KI SI JE NI NIHČE IZPOSODIL"

POZABLJENA ZGODBA V POZABLJENI KNJIGI

Že nekaj časa je na najvišji polici v šolski knjižnici samevala zaprašena knjiga. Spraševala se je, zakaj si je nihče ne izposodi in prebere njene vsebine. Zelo žalostna je poslušala knjige na drugih policah, ki so obiskale že veliko otroških domov. Stara knjiga na spodnji polici se je pohvalila drugim knjigam, da je obiskala že tisoč družin.
Nekega dne je močno zapihalo. Platnice pozabljene knjige so se odprle in kot padalo jo je odpihnilo skozi odprto okno v grmovje spodaj pod knjižnico. Pa sem v novih težavah, je zaskrbljeno pomislila naša knjiga.
Po treh dneh jo je našel igrivi kuža in jo v ustih odnesel do svoje lastnice v park. Dekle je naglas prebralo njen naslov. Pozabljena zgodba se je glasil. Zvečer je knjiga svojo najditeljico popeljala v pravljični svet in jo očarala z najzanimivejšo zgodbo. Peti dan je dekle prebralo knjigo do konca. Šele takrat je opazila, da ima knjiga na svoji zadnji strani žig šolske knjižnice.
Naslednji dan jo je odnesla v šolo in poiskala knjižničarko. Izkazalo se je, da naša pozabljena knjiga ni bila vpisana v evidenco v računalniku. Pred tem pa jo otroci tudi niso mogli opaziti na visoki polici in zato si je ni še nihče izposodil. Napaka je bila nemudoma popravljena.
Ko je v knjižnici, čeprav je to za kratek čas, naša knjiga počaka na nižji polici, dokler je spet kdo ne odnese v nov začasni dom. Običajno jo takrat do izhoda knjižnice pospremi ljubosumen pogled stare knjige, ki se rada hvali.
                                                                                                           Kiara Beganović, 3. b



četrtek, 01. marec 2018

OBISK PISATELJA PRIMOŽA SUHODOLČANA


Danes, 1. 3. 2018, nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan, znan po svojih knjigah Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Ranta vrača udarec in mnogih drugih. Bil je zelo zabaven in je iz rokava kar stresal štose. Je zelo mladosten, kot bi bil naših let!


Na začetku prireditve nas je s svojo lastno kitarsko skladbo razveselil kitarist Peter Mandelj Mejač.


Sledil je nagovor gospoda ravnatelja, nato pa je prišel na oder Primož Suhodolčan. Povedal nam je, da če se veliko učiš, pomeni, da malo znaš, in če se malo učiš, pomeni, da veliko znaš. S tem je mislil, da več kot veš, več boš pozabil, če pa imaš v glavi manj, imaš manj, kar lahko pozabiš. Zabavno je bilo tudi, ko je rek ''Knjiga je tvoj najboljši prijatelj!'' vzel zelo dobesedno. Pošalil pa se je tudi iz stavka: ''Knjiga je ljubezen.'' 


Pripovedoval nam je tudi o svojih hudih poškodbah, npr. ko se je zaletel v STOP znak ali pa ko je preizkusil smučarsko skakalnico s poni kolesom in opisal bolečine, ki jih je takrat doživel. Po končanem nastopu pisatelja Suhodolčana, sta z lastno kitarsko-vokalno glasbeno točko nastopila Samo in Ela Urankar.
Ura, polna smeha, je hitro minila.



Matevž Keber, 7.a, in Nikola Leković, 7. c, člana literarnega kluba