ponedeljek, 10. junij 2019

S KRAVAMI NA GOJŠKO PLANINO

Vstali smo ob 3. uri zjutraj in se z učiteljico Meto odpeljali do vasi Gozd. Tam smo pojedli zajtrk, popili čaj, ki nam ga je pripravila gospodinja, pomolili in že smo bili pripravljeni za pot. Gospodar je krave s soljo zvabil do gospodinje, da jih je poškropila z žegnano vodo za srečno pot in srečno pašo.

Takoj ko se je začelo svitati, je glavni pastir s soljo zvabil krave iz ograde in že smo krenili na pot. Krave niso bile preveč navdušene nad potjo in so nam že po desetih minutah pobegnile nazaj domov. Še dobro, da sta imela dva pastirja toliko kondicije, da sta dirjala za njimi in jih prignala nazaj. Čez pol ure smo prišli do travnika, kjer so se pasle druge krave, zato so naše znorele kot brezglave kokoši. Kmalu smo prišli do ceste, kjer so se povsem umirile. Le kdaj pa kdaj so še malo zašle s poti. Običaj je tudi, da pastirji kričijo, če krave ne ubogajo (kdaj tudi zakolnejo).  
Po teh urah in pol smo prišli na cilj, na Gojško planino. Okrepčali smo se z malico in si ogledali pastirsko kočo. Nato smo odšli še na sladoled v Jarški dom.


Domov smo se vračali po poti čez Pasje pečine in mimo Svetega Primoža. Pot je bila ponekod zelo ozka in zanimiva. Našli smo tudi novo razgledno točko.
Na Svetem Primožu, kjer so nas čakali starši, smo končali našo avanturo s kravami  … zvečer pa sladko zaspali …

                                                       Poljanšek Ela in Maležič Filip 4. b

petek, 07. junij 2019

ZGODOVINA PGD KAMNIK


Začetek
V Kamniku in okolici je prihajalo do veliko požarov, ki so jih neorganizirano gasili Kamničani, zato so morali ustanoviti »Prostovoljno požarno brambo«. Ustanovljena je bila 14. 8. 1882, njeni člani so bili Franc Fišer, Franc Hrastnik, Josip Močnik, dr. Maks Samec, Alojz Stadler, Alojz Veršič in Maks Veršič. Pri finančni plati ustanovitve Požarne brambe je imel velik vpliv takratni župan dr. Maks Samec, ki je gasilce in njihovo delo osebno podpiral. Ko je bila ustanovljena Požarna bramba, z delom ni odlašala  in je takoj pričela z delom. Njeni člani so bili odlično organizirani in so se sproti izpopolnjevali ter socialno poskrbeli za vse svoje člane.  


Vir
Njihova prva tehnična prema je vključevala ročno prevozno brizgalno, nekaj lestev, voz s 300 m platnenih cevi ter ostalo opremo in orodje, ki so ga dobili od Mestne korporacije. V 18. letu društva (leta 1900) so se pojavile velike finančne težave. »V februarju 1901 je bil sklican izredni občni zbor, ki je imel le eno točko dnevnega reda in sicer - nadaljnji obstoj društva. Člani so na občnem zboru sklenili, da društvo nadaljuje z delom in pristopi k aktivni nabirki denarja za odkup Debevčevega hleva. Mestna občina Kamnik je 12.avgusta istega leta kupila Debevčev hlev in ostalo opremo za gasilce
Vir

Prva svetovna vojna
Večino gasilcev, ki so imeli 45 let ali več, so mobilizirali na začetku 1. svetovne vojne, leta 1914. Med vojno ni bilo veliko požarov, če pa so bili, so pri gašenju pomagali tudi vojaki, saj je veliko gasilcev omagalo pri prevažanjem ranjencev v bolnišnice po Mekinjah. 
Po vojni nov odbor
Prvi občni zbor po vojni je bil pomemben, saj so takrat izvolili nov odbor. Gasilsko društvo Kamnik je leta 1925 kupilo pol-tovorni avto. To je bilo za tiste čase prava senzacija, ker to je bil takrat prvi gasilski avtomobil. Čez 27 let (leta 1932) so v občini Kamnik gasilci pridobili nekaj zemljišča, na katerega so gasilci podaljšali društvene prostore. Z gradnjo in prenovo so končali slovesnosti ob 50-letnici društva. To leto je društvo zelo napredovalo. Pridobilo je 600l motorno brizgalno Rosenbauer, podjetje v Celju je pa zanj v zameno vzelo star tovorni avto. 

Čas Jugoslavije
15. 7. 1933 je bil za vso Jugoslavijo sprejet nov zakon, ki je zelo » posegel v reorganizacijo društva«. Iz imena »Prostovoljno požarno brambo« se je spremenilo v »Gasilske Čete«. V samo gasilstvo so se začele vmešavati razne politične stranke, ki so povzročile večletne razprtije.

Vir

Nisem si mislila, da zgodovina gasilstva sega tako daleč v preteklost. Preseneča me pa to, da se zdaj malo ljudi odloča za prostovoljno gasilstvo, saj nikoli ne veš, kje ti znanje, ki ga pridobiš na gasilskih vajah, lahko pomaga.
Marsikateri človek želi pomagati sočloveku in vsem ljudem na splošno, zato, če misliš da bi lahko pomagal ljudem v stiski, jih reševal iz hudih situacij, si zagotovo iz pravega testa za to. 

                                                        Andreja Rupnik, 9. r




torek, 04. junij 2019

VSAK JE SVETLA ZVEZDA - Osrednješolska prireditev z dobrodelnim sejmom


V soboto, 25. 5. 2019, smo imeli v šoli delovno soboto ali t. i. osrednješolsko prireditev, imenovano Vsi smo svetla zvezda.

Takoj na začetku prireditve so prvi nastopili učenci izbirnega predmeta glasbena dela, ki so igrali na kahone (glasbilo). Po kratkem premoru so nastopili učenci iz pevskega zbora s skladbo Zemlja pleše. 



Po pesmi Zemlja pleše je nastopil šolski band s pesmijo Na soncu (skupina SIDDHARTA) in Pot v nemogoče, ki jo je napisala in tudi zapela učenka naše šole Naja Lipičnik.
Po končanem nastopu je imel besedo naš ravnatelj Rafko Lah, nato pa še župan Kamnika Matej Slapar.

Po govoru župana so s plesnimi in glasbenimi nastopi nadaljevali naši učenci.
Po koncu prireditve so se odprle šolske tržnice in srečelov. Na tržnicah smo lahko kupovali izdelke, ki so jih izdelali učenci naše šole (prispevki so bili prostovoljni), na srečelovu pa tako rečeno lovili srečo. Prireditev se je končala ob dobrem vzdušju in domov smo odšli z nasmeški na obrazih.





                                                  
                                                                                              Tibor Prepeluh, 7. a, 
                                                                                              foto: Sara Zalesnik

ponedeljek, 03. junij 2019

NAJDI OSEBO, S KATERO SI LAHKO TO, KAR SI

Rada bi vam povedala, kakšen je pravi prijatelj in kakšen je slab ter kako to prepoznati.

Vir
Med spoznavanjem novega prijatelja vidiš, ali se z njim ujameš, ali sta si podobna, kako se pogovarja s tabo ... Včasih mislimo, da imamo najboljšega prijatelja, a kmalu ugotovimo, da ni tako. Zagotovo pa je pravi prijatelj tisti, ki mu zaupaš in  ki ne izda tvojih skrivnosti. Je ponosen nate in na tvoje uspehe, te podpira, predvsem pa je tu zate, ko ga potrebuješ, in ti ne obrne hrbta, ko si na tleh, in ti »riše nasmeh na obraz«.
Tisti, ki so do tebe nesramni, ki te ne sprejmejo takšnega, kot si, niso tvoji prijatelji. Imajo te za kratek čas oz. dokler ne najdejo boljšega. Imej prijatelja, h kateremu lahko prideš in se ti ni treba opravičevati, se zagovarjati, ničesar ti ni treba dokazovati. Kljub svojimi nerodnimi besedami, kljub sodbam, ki te lahko speljejo na napačno pot, v tebi vidi človeka. Pravi prijatelj bo mislil nate, četudi bosta sprta, mislil bo nate, ne bo mogel spati, ne bo mogel jesti, ne bo imel »razloga za življenje«, počutil se bo, kot da brez tebe ni sposoben ničesar, da mu ne gre nič od rok. Pravi prijatelji so tisti, ki ti ščitijo hrbet in stojijo s tabo, do tebe so iskreni ne lažejo ti in ti oprostijo, ko narediš napako. 


Najdi osebo, s katero si lahko to, kar si, ki te nasmeji, ko misliš, da se ne boš nikoli več smejal. Nekoga, ki ti polepša dan samo s tem, ko ga vidiš, ki ga ni sram, da se druži s tabo in je hvaležen za vsako stvar, ki jo je doživel s tabo. Slabi prijatelji ti ne bodo stali ob strani, ne bodo se »potegnili« zate, ko boš to potreboval. Ko boš potreboval pomoč, ti bodo  obrnil hrbet in te še bolj prizadeli ter te izkoristili za svoje dobro.

                                                                             Viktorija Kos, 8. b

ponedeljek, 27. maj 2019

KAKO PRI NAS POTEKA URA MATEMATIKE?

Danes vam bom opisala, kako poteka šolska ura matematike v 7. a razredu. Ko prispemo v razred, se najprej pozdravimo in pripravimo zvezke za pouk matematike. Po tem, ko so potrebščine pripravljene, se gremo pogovarjat ali kaj igrat. Ko zazvoni zvonec, stečemo v učilnico, kjer se najprej z učiteljico Silvo Maroh pozdravimo in pogovorimo, kako se bomo tisti dan obnašali, in ko se dogovorimo, se prične  pouk.

Najprej odpremo zvezke in učiteljica nam pove, kaj bomo tisti dan delali. Vsako uro prve primere rešujemo z učiteljico, druge pa rešimo sami. Ko želiš učiteljico kaj vprašati, nam mora ona to dovoliti, saj ni vsakič pravi čas. Pri pouku moramo imeti vsakič pripomočke, za katere nam učiteljica to kakšen dan prej pove. Med reševanjem moramo biti čisto tiho, saj z govorjenjem motimo drug drugega. 


Če imamo v tistem času še kakšen test, nam učiteljica pove, kaj pišemo, in nam tisto snov še enkrat razloži ter nam pomaga, če česa še ne vemo. V primeru, da se pri pouku kdo od učencev ne obnaša primerno, ga opozori ali pa mu napiše na listek, kaj mora še narediti, in ga pošlje do učiteljice Jane. Pet minut pred koncem ure nam pove, če moramo doma še kaj dokončati. Če nam ni treba, lahko v miru pospravimo zvezke. Ko zazvoni, se pozdravimo in zapustimo učilnico. 

                                        Lara Plahuta, 7. a

ponedeljek, 20. maj 2019

ORIENTACIJA - TEKMOVANJE

Orientacija je eno izmed gasilskih tekmovanj, kjer lahko tekmujejo pionirji, mladinci in pripravniki.

Priprave na tekmovanje smo imeli vsak petek ob 19. uri v gasilskem domu Kamnik. V tednu od 1. do 7. aprila smo imeli vaje bolj pogosto, in sicer 4-krat na teden po 1 oz. 2 uri, med vikendom v zgodnjih jutranjih urah.

Vadili smo različne tehnike:

- Hitrostno zvijanje cevi, kjer je pomembna hitrost in taktika zvijanja, da je cev čim lepše in hitreje zvita. Ta vaja poteka tako, da en od treh tekmovalcev v skupini prime en konec cevi, ga odnese na drugo polovico cevi, drugi začne cev čim hitreje in lepše zvijati, tretji pa prime cevni pritrdilec in cev pravilno in čvrsto zapne oz. pritrdi.


- Hitrostno spenjanje cevi, kjer smo na trojak spenjali dve C cevi in eno B cev. Izgledalo je kot štafeta s predajo z roko. Pomembna pri vaji je bila hitrost pri spenjanju cevi in hitrosti refleksa pri dotiku z roko.


Vir
Vir
- Vaja s tremi vozli, in sicer s tkalskim, jamborskim in tesarskim. Vaja je izgledala kot štafeta s predajo. Pomembna je bila hitrost pri vozlanju ter tehnika, kako vrvi najbolje prijeti, da bo lahko vozel narejen čim prej.               
                                          
Zadnja vaja, ki smo jo opravili, je bila vaja z vedrovko. Pri tej vaji potrebuješ vedrovko, dve vedri polni vode in tarčo. Po poveljih: pripravljeni, pozor zdaj, eden od treh tekmovalcev steče naprej, odpre pokrov vedrovke, ta čas druga dva primeta oba po en roč istega vedra in tečeta do vedrovke, zlijeta vanjo vodo iz vedra, položita vedro lepo na tla in stečeta po drugo vedro. Medtem ko druga dva tečeta, drugi, ki je pri vedrovki, odvije cev in istočasno drži pokrov vedrovke, da lahko druge dva lepo in v čim krajšem času zlijeta vodo. Tekmovalec pri vedrovki mora naglas zavpiti: »VODA!« in s tem da drugima dvema znak, naj začneta pumpati, drugi pa cilja s cevjo iz vedrovke, iz  katere bo pritekel curek. Z usmerjanjem cevi moraš podreti tarčo, in ko tarča pade, hitro odložiš cev, stojiš mirno in čakaš na ukaze sodnika.


Vir

Po končanih vajah je čas za tek. Na tej postaji dobiš zemljevid z označenimi točkami, do katerih mora skupina priti skupaj. Tam ti vpišejo čas prihoda in ponudijo kozarec vode. 
Ko prideš na cilj, ti vpišejo čas prihoda.
Po končanem tekmovanju čakaš za razglasitev rezultatov. Ko seštejejo in primerjajo rezultate, pokličejo vse skupine, ki poslušajo ukaze sodnikov in upajo na najbolje. Sodniki  najprej  povejo rezultate pionirk, nato pionirjev (6–11 let), sledijo pa mladinke in mladinci (12–16).

Zgodba naše skupina je taka. Nismo imeli velikih pričakovanj, in ko so se mesta bližala stopničkam, smo bili vedno bolj šokirani, da nas še niso poklicali. Ko so poklicali 3. mesto, smo bili razburjeni in nestrpni. Ko so nas poklicali za 2. mesto, nismo verjeli, mislili smo da so se zmotili. Po končani podelitvi smo z medaljami okoli vratu stekli do mentorja in se malo pobahali pred njim ter odšli v Gasilski dom Kamnik.                      

                                                                    Andreja Rupnik, 9. c

četrtek, 09. maj 2019

IZLET NA HRVAŠKO

Prejšnji teden so bile prvomajske počitnice. V sredo, na lep sončen dan, smo odšli na Hrvaško. Šli smo do Kaštela, nedaleč od reke Dragonje pa stoji slap Sopot v mestu Floričići. Slap Sopot je čudovita destinacija. Je  največji slap Istre, ki meri približno 25 metrov in do njega je samo 5 minut hoje. Most, s katerega je smo gledali slap, je že precej star in je bil že večkrat poškodovan, vendar so ga domačini vedno popravili. Pogled z mostu na zeleno jezero je čudovit. Nekoč so bile v jezeru ribe, zdaj pa so žabe. Pot je malo strma in zahteva previdnost. Na koncu izleta pa smo šli v Labin na pice.                

                                                                                     Manca Homar, 8. c


Slap Sopota


ponedeljek, 06. maj 2019

KAKO POSTATI EKSTRA PAMETEN?


SESTAVINE
1 Einsteinovi možgani, 1 tona očal, 2000 ton hubabuba žvečilk, 10 kg Marsovčkovih očes, okostje samoroga, 1000 ton zvezd, ščepec sončnega prahu in 6 živih črnih mamb.

POSTOPEK
Najprej vzamemo ogromen kotel, v katerega damo Einsteinove možgane in temu primešamo 1 tono očal (mešamo, dokler se ne strdi). 
Nato primešamo 2000 ton hubabuba žvečilk, in ko spet postane tekoče, dodamo 10 kg Marsovčkovih očes ter okostje samoroga.
Vse skupaj mešamo toliko časa, dokler nam ne postane dolgčas in dodamo 1000 ton zvezd, še ščepec sončnega prahu in 6 črnih mamb.
Napitek je pripravljen, priporočen dnevni odmerek je 1 kozarec, mi pa lahko samo še uživamo v veselju samih petic!!!

        Kuharici: Nika Ošap in Rubi Bukovec, 4. b

ponedeljek, 29. april 2019

PRAZNIK KNJIGE Z ADIJEM SMOLARJEM

V sredo, 24. aprila 2019, smo na šoli praznovali praznik knjige.

Po prvi uri oz. drugo šolsko uro smo se vsi razredi na šoli odpravili v telovadnico, kjer smo pričakali našega gosta Adija Smolarja. 
Pred začetkom koncerta je prišel naš ravnatelj Rafko Lah in prepesnil eno Smolarjevih pesmi (Dvajset ljubic). Namesto da bi pel o ljubicah, je pel o knjigah (prepesnil je samo prvo kitico).
Ko je ravnatelj končal, smo mu zaploskali in nadaljeval je Adi Smolar. Zapel in odigral je nekaj svojih pesmi to so: Rolica papirja, Bog ne daj, da bi »crknu« televizor, Jaz sem nor, Jaz ne grem v šolo in Je treba »delat.« Pri pesmi je treba »delat« smo z Adijem lahko peli, če smo želeli.


Po končani zadnji pesmi je naš gost dobil še darilo od knjižničarke, se zahvalil in prireditve je bilo konec. Odšli smo nazaj v učilnice in nadaljevali s poukom.




                                                                                                  Tibor Prepeluh, 7. a

sreda, 24. april 2019

ADI SMOLAR - Ko je bil mlad, je igral harmoniko in klarinet

Adi Smolar je pevec, skladatelj, tekstopisec, pesnik, mladinski pisatelj in kantavtor. 
Rodil se je 25.marca 1959. Njegov oče je bil prav tako Adi in tudi on je bil glasbenik, in sicer trobentač v Ansamblu Fantje treh dolin. 
Ko je bil Adi mlad, je igral harmoniko in klarinet ter bil član pevskih zborov. Osnovno šolo je obiskoval v Vuzenici, gimnazijo pa na Ravnah na Koroškem. Ko je bil star 18 let, je pričel igrati tudi kitaro. Vpisal se je na študij slovenščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar študija ni dokončal. 




Prvi koncert je imel v Cerknici leta 1978. Napisal je tudi veliko skladb za druge skupine. Nekaj časa so bili njegova spremljevalna skupina Leteči potepuhi. Napisal je knjige Naš svet se pa vrti, Pujsa in Andrej Migec, Firbec in  Zgode in prigode Tečka Sitnobe.




Nekaj njegovih pesmi
Drugače Bom živel
Dvajset Ljubic
Eks Za Ex Ljubico.
Emperatrice
Genocid
Brez dlake na jeziku
Če Svet Prijazen Bi Postal
Čiki čiki
Daleč je za naju pomlad
Gospa Natakarca ...

Viri
Adi Smolar. (b.d). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Adi_Smolar.

                                Lara Plahuta in Laura Beganović, 7. a

ponedeljek, 15. april 2019

TEKMOVANJE IZ ZNANJA PRVE POMOČI 2019

Predstavila vam bom potek tekmovanja, ki je potekalo v četrtek, 28. 3. 2019, v Osnovni šoli Marije Vere.

Za priprave na tekmovanje nismo imeli veliko časa, vaje pa smo imeli ob petkih 7. šolsko uro. Naša mentorica je bila učiteljica Monika Jelenc. Pri njej smo dobili osnovno prakso iz prve pomoči (kako človeka damo v pravilni nezavestni bočni položaj, kako ukrepamo pri zlomih, zvinih, praskah in opeklinah, kaj storimo, če človek ne diha in se ne odziva, da mu nudimo prvo pomoč pred prihodom reševalcev …), za teoretični del pa smo se pripravljali sami s pomočjo listov, na katerih je bila vsa teorija.
Do mesta tekmovanja smo se sprehodili z našo mentorico in še zadnjikrat ponovili osnove. Prijavljeni smo imeli dve skupini po tri učenke. Tekmovanje je potekalo v dveh učilnicah. Tekmovali smo učenci treh osnovnih šol, in sicer naša šola – OŠ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere in OŠ Šmartno v Tuhinju. 

Vir

V prvi učilnici smo imele poškodovanca, ki ga je bilo potrebno poviti. V drugi učilnici sta bila dva poškodovanca, enega smo položili v nezavestni bočni položaj, drugemu pa smo morali  poviti roko. Po pokazanem znanju  smo odšli v  učilnico, v kateri smo jedli malico in čakali na rezultate.
Osvojil smo  2. mesto. Za nagrado smo dobili priznanje, pisalo in zvezek. Po podelitvi nagrad smo skupaj z mentorico ponosno odšli domov.

                                                                                                   Viktorija Kos, 8. c

NAJPOGOSTEJŠE STVARI, KI JIH POČNEMO, NE DA BI SE TEGA ZAVEDALI

Vir
1 Sediš na postelji in nekdo te pokliče. Oglasiš se in začneš hoditi po sobi.

Vir
2 Si doma in se dolgočasiš. Večkrat odpreš hladilnik ne da bi kaj vzel iz njega.

3 Pišeš sporočilo in kar naenkrat začneš govoriti, kar pišeš.

Vir
4 Z nekom se pogovarjaš in ti nekaj reče, ti pa ga ne razumeš in odgovoriš samo z »da«.

5 Ko želiš pogledati, koliko je ura, in te nekaj zmoti, ti pa pozabiš pogledati na uro.
Vir

6 Poslušaš glasbo s slušalkami in zraven nekaj delaš, nakar se glasba izklopi, ti pa imaš še vedno v ušesih slušalke, ne da bi opazil, da se je glasba izklopila.

vir
7 Bereš knjigo in se zamisliš. Ko prideš do konca strani, sploh ne veš, kaj si prebral.

8 Pisali boste test, ti se začneš učiti zadnji dan.

9 Greš v trgovino in kupiš neko stvar, ki je ne potrebuješ.

10 Na prehodu za pešce pritiskaš gumb za zeleno skoraj 10-krat, saj se ti zdi, da se bo prej prižgala.

11 Ko s slamico spiješ pijačo, pa še vedno srkaš iz praznega kozarca.

Vir
                                                                                     Sara Murtić, 8. c