četrtek, 20. junij 2019

ŠPORTNO-NARAVOSLOVNI DAN VELIKA PLANINA


Predzadnjo pomladno sredo, devet dni pred začetkom poletja, se je sonce odločilo, da bo radodarno delilo svojo toploto v naši domači pokrajini. Že pred našim odhodom iz šole je odločno pokukalo izza visoke Špice in se dvigovalo vse višje v nebo.

Na Arrivinem avtobusu je bila vesela atmosfera, vse dokler nismo prispeli do spodnje postaje nihalke na Veliko planino. Prvi potniki smo potrpežljivo počakali še preostale sošolce, tudi tiste iz Nevelj, da smo vsi po vzpenjanju s kabino prispeli na največjo visokogorsko pašno planino v državi.

Tisti, ki še niso obiskali Velike planine, so bili deležni posebne dobrodošlice. Si prestavljate, kako bi šele bilo, če bi jih z leseno palico recimo petkrat?
Čeprav nas je močno mikala sedežnica, smo napeli nožne mišice in se naprej odpravili peš. Bilo nam je jasno, da je danes pohodni športni dan.

ponedeljek, 10. junij 2019

S KRAVAMI NA GOJŠKO PLANINO

Vstali smo ob 3. uri zjutraj in se z učiteljico Meto odpeljali do vasi Gozd. Tam smo pojedli zajtrk, popili čaj, ki nam ga je pripravila gospodinja, pomolili in že smo bili pripravljeni za pot. Gospodar je krave s soljo zvabil do gospodinje, da jih je poškropila z žegnano vodo za srečno pot in srečno pašo.

Takoj ko se je začelo svitati, je glavni pastir s soljo zvabil krave iz ograde in že smo krenili na pot. Krave niso bile preveč navdušene nad potjo in so nam že po desetih minutah pobegnile nazaj domov. Še dobro, da sta imela dva pastirja toliko kondicije, da sta dirjala za njimi in jih prignala nazaj. Čez pol ure smo prišli do travnika, kjer so se pasle druge krave, zato so naše znorele kot brezglave kokoši. Kmalu smo prišli do ceste, kjer so se povsem umirile. Le kdaj pa kdaj so še malo zašle s poti. Običaj je tudi, da pastirji kričijo, če krave ne ubogajo (kdaj tudi zakolnejo).  
Po teh urah in pol smo prišli na cilj, na Gojško planino. Okrepčali smo se z malico in si ogledali pastirsko kočo. Nato smo odšli še na sladoled v Jarški dom.

petek, 07. junij 2019

ZGODOVINA PGD KAMNIK


Začetek
V Kamniku in okolici je prihajalo do veliko požarov, ki so jih neorganizirano gasili Kamničani, zato so morali ustanoviti »Prostovoljno požarno brambo«. Ustanovljena je bila 14. 8. 1882, njeni člani so bili Franc Fišer, Franc Hrastnik, Josip Močnik, dr. Maks Samec, Alojz Stadler, Alojz Veršič in Maks Veršič. Pri finančni plati ustanovitve Požarne brambe je imel velik vpliv takratni župan dr. Maks Samec, ki je gasilce in njihovo delo osebno podpiral. Ko je bila ustanovljena Požarna bramba, z delom ni odlašala  in je takoj pričela z delom. Njeni člani so bili odlično organizirani in so se sproti izpopolnjevali ter socialno poskrbeli za vse svoje člane.  


Vir
Njihova prva tehnična prema je vključevala ročno prevozno brizgalno, nekaj lestev, voz s 300 m platnenih cevi ter ostalo opremo in orodje, ki so ga dobili od Mestne korporacije. V 18. letu društva (leta 1900) so se pojavile velike finančne težave. »V februarju 1901 je bil sklican izredni občni zbor, ki je imel le eno točko dnevnega reda in sicer - nadaljnji obstoj društva. Člani so na občnem zboru sklenili, da društvo nadaljuje z delom in pristopi k aktivni nabirki denarja za odkup Debevčevega hleva. Mestna občina Kamnik je 12.avgusta istega leta kupila Debevčev hlev in ostalo opremo za gasilce
Vir

Prva svetovna vojna
Večino gasilcev, ki so imeli 45 let ali več, so mobilizirali na začetku 1. svetovne vojne, leta 1914. Med vojno ni bilo veliko požarov, če pa so bili, so pri gašenju pomagali tudi vojaki, saj je veliko gasilcev omagalo pri prevažanjem ranjencev v bolnišnice po Mekinjah. 
Po vojni nov odbor
Prvi občni zbor po vojni je bil pomemben, saj so takrat izvolili nov odbor. Gasilsko društvo Kamnik je leta 1925 kupilo pol-tovorni avto. To je bilo za tiste čase prava senzacija, ker to je bil takrat prvi gasilski avtomobil. Čez 27 let (leta 1932) so v občini Kamnik gasilci pridobili nekaj zemljišča, na katerega so gasilci podaljšali društvene prostore. Z gradnjo in prenovo so končali slovesnosti ob 50-letnici društva. To leto je društvo zelo napredovalo. Pridobilo je 600l motorno brizgalno Rosenbauer, podjetje v Celju je pa zanj v zameno vzelo star tovorni avto. 

četrtek, 06. junij 2019

MOJA SANJSKA ŠOLA

Predstavila vam bom sanjsko šolo, ki bi imela dve nadstropji in dvigalo. Vsak učenec bi imel svojo omarico, lahko bi jo lahko okrasil, kakor bi želel. Imeli bi tudi svoje prenosne računalnike, na katere bi lahko zapisali vso snov. Lahko bi imeli telefone. Odmor bi trajal 20 minut, razen za malico, ta bi trajal 1 uro. Imeli bi največ 6 ur pouka, brez predur in obveznih predmetov. V vsem letu bi bili dve ustni preverjanji znanja in en test. Teste bi pisali na računalniku. Vse, kar bi morali vedeti za ocenjevane, bi se naučili v šoli in ne doma. 

Vir

Učili bi se samo osnovne stvari oz. snovi, ki nam bodo prav prišle v življenju. Za športno bi si lahko izbral šport, kjer te bi potem učitelj ocenil. Lahko bi izbrali fitnes in osebnega trenerja. Športali bi predvsem zunaj in to vsak dan. Po športni bi imel vsak učenec masažo, če bi jo seveda želel. Za vse, ki radi berejo, pa bi imeli veliko knjižnico, v kateri bi lahko brali. 

Vir

Umetniške duše bi lahko ustvarjale in imele poseben prostor samo za ustvarjanje. Imeli bi avtomate s prigrizki in pijačo. Malice in kosila bi bili dobri, vroči in zastonj. Vsak bi si lahko naredil svoj meni za en teden naprej. Imeli bi glasbene želje, ki bi se predvajale med odmorom. Ob koncu šole, torej junija, bi predvsem gledali filme, odšli na izlet in se zabavali.

                                                              Viktorija Kos, 8. b

ponedeljek, 03. junij 2019

NOČ V ŠOLI 2019


V petek zvečer, 31. 5. 2019, je bilo pri nas precej živahno, saj je skupina učencev skupaj z učiteljicami prenočevala v šoli. Kaj se je dogajalo, lahko preberete v zapisu učenke.


nedelja, 02. junij 2019

NAJDI OSEBO, S KATERO SI LAHKO TO, KAR SI

Rada bi vam povedala, kakšen je pravi prijatelj in kakšen je slab ter kako to prepoznati.

Vir
Med spoznavanjem novega prijatelja vidiš, ali se z njim ujameš, ali sta si podobna, kako se pogovarja s tabo ... Včasih mislimo, da imamo najboljšega prijatelja, a kmalu ugotovimo, da ni tako. Zagotovo pa je pravi prijatelj tisti, ki mu zaupaš in  ki ne izda tvojih skrivnosti. Je ponosen nate in na tvoje uspehe, te podpira, predvsem pa je tu zate, ko ga potrebuješ, in ti ne obrne hrbta, ko si na tleh, in ti »riše nasmeh na obraz«.